V letošnjem šolskem letu program Ekošola in Lidl Slovenija začenjata že 12. sezono projekta Hrana ni za tjavendan (HNZT), namenjenega vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Projekt vsako leto združi več tisoč vrtčevskih, osnovnošolskih in srednješolskih otrok, pa tudi študentov in mentorjev, ter jih ozavešča o izzivih, povezanih z odpadno hrano. V letošnjem letu bo v projektu sodelovalo novo rekordno število ustanov, do tega trenutka jih je prijavljenih približno 300 iz vse Slovenije, od tega več kot 80 iz Podravja in Pomurja. Ustanove bodo z raznolikimi aktivnostmi skušale zmanjšati količine odpadne hrane in tako izboljšati rezultate pretekle sezone, ko so sodelujoče ustanove količine odpadne hrane v povprečju zmanjšale za 30 %, najuspešnejše pa celo za 85 %.
Projekt, ki že od leta 2014 spodbuja hranozavestno vedenje
Že od samega začetka, od leta 2014, projekt Hrana ni za tjavendan uspešno zasleduje svoj osredni cilj – zmanjšati in preprečiti nastajanje odpadne hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljene oziroma nezaužite hrane. Projekt zagovarja odgovorno ravnanje s hrano in sodelujoče spodbuja k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih izzivih, povezanih z odpadno hrano. Vsako leto skušajo sodelujoče ustanove skozi raznolike aktivnosti ugotoviti in proučiti, koliko odpadne hrane nastaja pri njih in zakaj, ter na podlagi tega vpeljati nove prakse za zmanjševanje odpadne hrane.
»Veseli smo, da skupaj z Lidlom Slovenija že več kot desetletje soustvarjamo hranozavestno skupnost. Poleg spodbujanja k razmisleku in odgovornem ravnanju s hrano ter snovanju aktivnosti za zmanjšanje količin odpadne hrane s projektom Hrana ni za tjavendan tudi ozaveščamo o kakovostni in polnovredni prehrani. Dodatno želimo uvesti spremembe nakupnih in prehranskih navad, ki bi vodile k bolj premišljeni izbiri in porabi hrane, pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov hrane. Oblikovati želimo nove hranozavestne prakse, ki bodo zgled tudi drugim organizacijam,« pove Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola in dodaja, da je HNZT eden bolj priljubljenih projektov v programu Ekošola, kar dokazuje tudi vsakoletno množično število prijavljenih ustanov.
12. sezona projekta HNZT: dva nagradna natečaja in podpora Global Action Days (GAD) 2026
Prijavljene ustanove bodo letos lahko izbirale med dvema sklopoma aktivnosti. V okviru že tradicionalnega natečaja Reciklirana kuharija bodo otroci ustvarjali recepte iz sestavin, ki so ostale od obrokov oziroma so bile tik pred iztekom uporabnosti, obtolčene ali poškodovane. Avtorje najbolj izvirnih recikliranih jedi bo Lidl Slovenija nagradil z njihovo vrednostno kartico, poleg tega pa bodo recepti objavljeni v knjižici receptov, ki izide vsako leto ob koncu sezone.
V nagradnem natečaju Hranozavest, s katerim partnerja še dodatno krepita ozaveščanje o preudarnem ravnanju s hrano, pa bodo sodelujoči merili količine odpadne hrane, ugotavljali vzroke za njen nastanek ter predstavili rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane. V nagradni natečaj Hranozavest bo letos kot novost vstopil tudi Zdravko Lidl, Lidlova maskota uravnoteženega prehranjevanja in gibanja, ki od letošnje jeseni nastopa v prenovljeni podobi. Prek Zdravka Lidla bodo mentorji še dodatno približali hranozavestne vsebine na otrokom poučen in igriv način.
Aktivnosti, izvedene v sklopu projekta HNZT, bodo vzgojno-izobraževalne ustanove lahko delile in predstavile tudi na prihajajočih Global Action Days 2026, globalni kampanji pod okriljem Foundation for Environmental Education, katere osrednja letošnja tema je prehranska odpornost in podnebne spremembe. Z izraženo podporo GAD-ju program Ekošola krepi povezavo med lokalnimi praksami in globalnimi cilji, saj je preprečevanje nastajanja odpadne hrane eden glavnih načinov za krepitev prehranske odpornosti ter učinkovitejše upravljanje s prehranskimi viri.
Lidl Slovenija, partner projekta, izzive, povezane z odpadno hrano, naslavlja že vrsto let
V Lidlu Slovenija so v okviru strateškega cilja, da do leta 2030 količino odpadne hrane zmanjšajo za polovico, oblikovali konkretne sistemske ukrepe. Količine odpadne hrane nagovarjajo z optimiziranim naročanjem izdelkov, zniževanjem cen izbranih živil pred potekom roka trajanja in doslednim rotiranjem izdelkov, svoj napredek pri zmanjšanju količin odpadne hrane pa redno spremljajo. Vsako leto dobrodelnim organizacijam iz trgovin v povprečju podarijo več kot 400 ton presežkov hrane, v mrežo prerazporejanja imajo vključenih že več kot 90 % svojih trgovin. Obenem prek različnih pobud in projektov prebivalce Slovenije spodbujajo k hranozavestnemu odnosu do hrane – eden izmed njih je tudi Hrana ni za tjavendan.
»Odpadna hrana je v Lidlu Slovenija ena ključnih tem na področju varstva virov, ki spada med pet osrednjih stebrov trajnostne strategije mednarodne skupine Lidl. S podporo projektom, kot je Hrana ni za tjavendan, želimo spodbuditi hranozavesten odnos do hrane, ki prinaša koristi tako ljudem kot okolju. Vsako šolsko leto nas navdušita zavzetost in ustvarjalnost otrok ter mentorjev, vključenih v projekt. Njihove izvirne rešitve dokazujejo, da je tematika odpadne hrane mladim blizu. Hranozavestne prakse, ki se jih s pomočjo HNZT učijo v šolah in vrtcih, prenašajo v domače okolje, kar počasi, a vztrajno prispeva k pozitivnim spremembam v celotni družbi,« je pojasnila Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Sodelovanje med programom Ekošola in Lidlom Slovenija presega meje projekta Hrana ni za tjavendan
HNZT ni edini projekt, pri katerem sodelujeta program Ekošola in Lidl Slovenija. Skupaj s partnerji – Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Etri skupino z Mini tovarno in podjetjem Tam-Tam – si prizadevajo, da bi življenje brez odpadne hrane postalo nov življenjski slog Slovencev. V sklopu aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane (24. april), ki je postal slovenski na njihovo pobudo, od leta 2024 uporabljajo novo poimenovanje za tovrsten način življenja: hranozavest – ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in zdrav življenjski slog.
