V zadnjih letih postajajo vročinski valovi v Sloveniji vse daljši, intenzivnejši in pogostejši. Temperature nad 30 stopinj Celzija niso več izjema, temveč pogosto zaznamujejo zadnje tedne junija in prve tedne septembra. Prav v tem času pa otroci sedijo v šolskih klopeh, čeprav številne šole nimajo ustrezno ohlajenih učilnic in drugih prostorov. Zaradi tega se vse pogosteje odpira vprašanje, ali bi bilo smiselno prilagoditi šolski koledar novim podnebnim razmeram. V Sloveniji se poletne počitnice praviloma začnejo 25. junija in končajo 31. avgusta, pouk pa se začne 1. septembra. Takšna ureditev je desetletja veljala za samoumevno, vendar podnebne razmere danes niso več enake kot pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. Po podatkih šolskega koledarja se pouk še vedno zaključuje v drugi polovici junija in ponovno začne na začetku septembra, ko so vročinski dnevi pogosto med najštevilnejšimi v letu.
Nekatere evropske države (ob Hrvaški še Nemčija, Francija, Španija, Nizozemska in Belgija, deloma tudi Italija) so že prilagodile organizacijo šolskega leta ali pa o tem resno razpravljajo. Zato se postavlja vprašanje, ali bi morala tudi Slovenija razmisliti o drugačni razporeditvi poletnih počitnic, ki bi bila bolj prilagojena zdravju in dobremu počutju otrok.
Prednosti spremembe termina počitnic za otroke
Otroci so naše največje bogastvo, radi rečemo. Ali na to pomislimo tudi, ko skrbimo za prednost njihovo boljše počutje? Vedeti moramo, da je učenje v pregreti učilnici je naporno, zmanjšuje zbranost in povečuje utrujenost. Raziskave kažejo, da visoke temperature negativno vplivajo na koncentracijo, pomnjenje in sposobnost reševanja nalog. Dejali boste, da je »vroče« in nevarno za vse, ki delajo ob neprimernih temperaturah. Drži, potrebno je mislite na vse in na vsakogar.
Daljše ali zgodnejše poletne počitnice bi otrokom omogočile manj izpostavljenosti vročini med poukom in seveda boljše pogoje za učenje v hladnejšem delu leta. Hkrati bi s tem omočili otrokom več gibanja in aktivnosti na prostem v prijetnejših vremenskih razmerah, posledično manj zdravstvenih težav zaradi vročine in dehidracije, pa tudi bolj kakovosten spanec ter s tem večjo pripravljenost za učenje. Posebej pomembno je tudi dejstvo, da vročina najbolj vpliva na mlajše otroke, ki težje uravnavajo telesno temperaturo in hitreje občutijo posledice visokih temperatur.
Prednosti za starše
Starši pogosto opažajo, da so otroci ob koncu junija in v začetku septembra utrujeni ter manj motivirani za šolsko delo. Če bi se šolski koledar prilagodil podnebnim razmeram, bi to lahko prineslo več koristi tudi družinam. Manj bi bilo skrbi glede zdravja otrok med vročinskimi valovi in lažje bi bilo načrtovanje družinskih aktivnosti v bolj prijetnih vremenskih razmerah. Manj bi bilo potreb po dodatnem hlajenju doma in s tem nižji stroški, hkrati pa več kakovostnega skupnega časa na prostem.
Mnogi starši bi lažje sprejeli tudi krajše premore med šolskim letom, če bi bili ti razporejeni v obdobjih, ko so vremenske razmere zares primerne za počitek in druženje. Strokovnjaki ugotavljajo, da počitnice med šolskim leto (4-krat) učence resda malo razbremenijo, po drugi strani pa povzročajo veliko skrbi staršem za organiziranje t. i. počitniškega varstva. Hkrati pa tudi organizacija šolskih obveznosti učiteljev postala bolj sprejemljiva. Sedaj se namreč veliko »nešolnikov« obregne ravno na to, da so učitelji v času počitnic med letom in tudi poleti veliko prosti (doma), čeprav načeloma ni ravno tako. Vse je pač odvisno od organiziranosti in potreb, ki jih imajo šole, naloga vodstva pa je, da jih seveda strokovno in kakovostno razporedi.
Zakaj Slovenija še ne sledi nekaterim drugim državam?
Poglejmo primerjavo s sosednjo Hrvaško, ki se pogosto pojavlja v javnih razpravah. Tamkaj imajo počitnice od 15. junija do 6. septembra. Zakaj torej Slovenija za zdaj ohranja tradicionalno organizacijo šolskega leta?
Prvi je organizacijska stabilnost. Šolski sistem je povezan z nacionalnimi preverjanji znanja, maturo, vpisi v srednje šole in na fakultete ter s številnimi drugimi postopki, ki bi jih bilo treba ob spremembi koledarja prilagoditi. Razlog je tudi dejstvo, da bi sprememba zahtevala širok družbeni dogovor med šolami, starši, lokalnimi skupnostmi in državo. Čeprav podnebne spremembe postajajo vse bolj očitne, Slovenija za zdaj večinoma išče rešitve v prilagajanju šolskih prostorov (senčenje, prezračevanje, klimatizacija – bolj redko) in ne v spremembi trajanja ali razporeditve počitnic. Kljub temu postaja vprašanje iz leta v leto bolj aktualno. Ko temperature v učilnicah dosežejo raven, pri kateri je kakovost pouka občutno slabša, postane razmislek o drugačni organizaciji šolskega leta povsem upravičen. Kot dolgoletni učitelj sem za spremembe, saj se spomnim, kako so učenci že pred mnogimi leti (pa še ni bilo tako velikih vročinskih preobratov) »trpeli« zaradi vročine v juniju in tudi na začetku septembra. Pouk smo prilagajali z izvedbami le-tega zunaj šole, v kakšni senci po drevesom, če je to le bilo mogoče. Vsi učitelji in tudi starši dobro vemo, da je je zadnji teden pouka zgolj urejanje povzetkov in priprava otrok na zaslužene počitnice. Vmes kakšen športni dan, da se malo osvežijo v bližnjih bazenih. Zavedati sem morami, da večina slovenskih šol nima klimatiziranih prostorov, s tem pa se vročinska agonija otrok še toliko bolj poveča.
So spremembe morda pred vrati?
Vprašanje spremembe termina poletnih počitnic ni več zgolj organizacijsko ali koledarsko vprašanje, temveč predvsem vprašanje zdravja, dobrega počutja in kakovosti učenja otrok. Podnebne spremembe spreminjajo vsakdan tudi v šolah, zato bo morala družba prej ali slej razmisliti, ali so pravila, ki so nastala v drugačnih podnebnih razmerah, še vedno najboljša za današnje generacije. Ne glede na to, ali bo do spremembe šolskega koledarja prišlo ali ne, ostaja pomembno, da starši in skupnost otrokom omogočimo aktivne, varne in vsebinsko bogate počitnice. Otroci med počitnicami ne potrebujejo dragih potovanj ali nenehne zabave. Veliko jim pomenijo skupni izleti v naravo, športne dejavnosti, poletni tabori, obisk knjižnic, ustvarjalne delavnice, druženje z vrstniki ter čas brez šolskih obveznosti in digitalnih zaslonov.
Starši lahko svoje skrbi zmanjšate z zgodnjim načrtovanjem počitniškega varstva, vključevanjem otrok v lokalne programe, dogovorom z razširjeno družino ali s povezovanjem z drugimi starši v skupnosti. Pomembno je tudi, da otrokom zaupate odgovornosti, primerne njihovi starosti, saj prav počitnice predstavljajo odlično priložnost za razvijanje samostojnosti, samozavesti in življenjskih veščin. Morda prihodnost šolskega koledarja res prinaša drugačne termine počitnic. Toda ne glede na datum začetka ali konca šolskega leta ostaja bistvo enako: otroci potrebujejo čas za počitek, igro, raziskovanje in odraščanje. Prav kakovostno preživete počitnice so namreč pogosto najlepša učilnica življenja. (Doc. dr. Bojan Macuh)
