Radgonska šola postala članica Mreže demokratičnih šol Sveta Evrope
Pomemben uspeh je pred dnevi dosegla Osnovna šola Gornja Radgona, saj je kot prva slovenska osnovna šola postala članica Mreže demokratičnih šol Sveta Evrope. Ta skozi projekte in načela promovira demokracijo, razvijanje aktivnega državljanstva in povezanih vrednot ter skozi vzgojo in izobraževanje vpliva na potek grajenja teh vrednot in načel. Kot pravi ravnatelj radgonske šole Dejan Kokol, članstvo v Mreži demokratičnih šol Sveta Evrope je OŠ Gornja Radgona dobila na osnovi prijave s predstavitvijo že izvedenih aktivnosti in sorodnih projektov, povezanih z razvijanjem demokratičnih kompetenc in načel Sveta Evrope. S tem se je kot edina osnovna šola iz Slovenije pridružila 48 članicam mreže iz vse Evrope.
OŠ Gornja Radgona tako kot ostale šole po Sloveniji vrsto let sodeluje v šolskem parlamentu, njena posebnost pa je šolska otroška vlada, ki jo bodo po Kokolovih besedah tudi v prihodnje poglobljeno razvijali. Sodelovali so tudi v mednarodnem projektu razvijanja človekovih pravic Human Rights in Action, nacionalnem projektu Postavimo šolsko ustavo ter širšem mednarodnem projektu digitalnega državljanstva. V lanskem šolskem letu je skupina učencev pod mentorstvom učiteljice Vere Granfol ozaveščala sošolce, prijatelje in družinske člane o pomenu globalnega delovanja, predvsem z vidika okolja – oblačenja. „Članstvo je pohvala in potrditev dobrega dela, saj smo v preteklosti izvedli veliko podobnih projektov, to je tudi ena od prednostnih nalog našega delovanja. Hkrati pa članstvo pomeni zavezo, da bomo s poglobljenim razvijanjem demokratičnih načel in vrednost skozi različne projekte in aktivnosti na šoli nadaljevali. Prednosti članstva v Mreži demokratičnih šol Sveta Evrope so, da smo videni, opaženi med drugimi članicami šolami, da se lahko med seboj povezujemo in izmenjujemo različne dobre prakse tega delovanja,“ je povedal ravnatelj Kokol, ki je dodal, da bodo tudi v prihodnje še bolj vključevali učence in jih spodbujali, naj bodo prav oni pobudniki različnih aktivnosti. Z izkustvenim učenjem namreč želijo učence vzgojiti v aktivne državljane.
Manevrski prostor za to vidi Kokol znotraj konteksta šolske vlade. Želijo si, da bi učenci, ki so demokratično imenovani kot predstavniki za posamezno področje, aktivno na njem delovali. K temu jih spodbujajo in si želijo, da s tem, kar so si sami zadali za prioritetno področje, skušajo vplivati na učence, vodstvo šole, ki ima neposreden vpliv na odločitve, in da tudi poskušajo širše z lokalno skupnostjo povezati ta koncept demokratičnosti. Ob tem je Kokol spomnil na projekt Aces – Naj se slišijo naši glasovi, v okviru katerega so s peticijo učencev prispevali, da se danes ob šoli gradi nova večnamenska športna dvorana, seveda pa je zraven še veliko uspešnih projektov, ki so končani ali potekajo…
