Ob 110 – letnici naselja Pušča, že kmalu boljši bivalni pogoji
Pušča, strnjeno naselje v občini Murska Sobota, ki leži zahodno od prekmurske prestolnice, gotovo sodi med najbolj razvita, napredna in tudi urejena romska naselja, ne le v Sloveniji, temveč v Evropi sploh. Naselje Pušča, z okoli 550 prebivalcev romske skupnosti, je bila do leta 2002 del Černelavcev, kjer je večinsko slovensko prebivalstvo. Na referendumu leta 1998 so se prebivalci Pušče odločili za ustanovitev samostojnega naselja, ki je bilo uradno razglašeno leta 2002 in je tudi postalo Krajevne skupnost Pušča. V naselju Pušča, ki letos obeležuje 110 let obstoja, je Mestna občina Murska Sobota v minulih letih veliko vlagala, tako da je življenje v naselju več kot kakovostno. Lani so bila izvedena dela na javni kanalizaciji in urejeno prečrpališče, v naselju pa se že veselijo novega odloka o opremljanju stavbnih zemljišč, ki bo krajanom prinesel še boljše bivalne pogoje in nova stanovanja. Seveda ne gre prezreti niti sanacijska dela v večnamenskem prostoru.
Kot pravi mestni svetnik v mestnem svetu MO Murska Sobota, Darko Rudaš, ki je predstavnik Romov v mestnem svetu, je bilo minulo leto primerno aktualnim razmeram, ki jih je povzročila epidemija. Veliko časa so porabili za informiranje in obveščanje o preprečevanju širjenja novega koronavirusa v naselju, kar nekaj časa pa je vzelo tudi izvajanje investicij, in sicer izvedba dela na javni kanalizaciji s prečrpališčem. Ta dela so se financirala iz občinskega proračuna, namenjenih pa je bilo 7.000 evrov. Iz občinskega proračuna je prav tako bila nabavljena klimatska naprava za potrebe tamkajšnjih gasilcev, izvajati pa so se pričela tudi obnovitvena dela v prostoru gasilcev. Za to je MO Murska Sobota namenila 18 tisočakov. Tamkajšnji gasilci in krajevna skupnost so se med drugim odzvali klicu na pomoč in v hrvaško Petrinjo, ki jo je decembra lani prizadel hud potres, poslali zbrane dobrodelne prispevke.
Na območju MO Murska Sobota je trenutno v obravnavi predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje opremljanja OPPN za stanovanjsko območje v kraju Pušča, ki bo krajevni skupnosti prinesel nove možnosti za izboljšanje bivalnih pogojev na tem območju, mladi Romi pa si bodo na podlagi tega ustvarili domove. Kot je še dejal Rudaš, želijo obnoviti spominski park in urediti prireditveni prostor tik ob že obstoječi večnamenski dvorani. Kmalu bo postavljena tudi informacijska tabla ob vstopu v naselje. Predvidena je tudi posodobitev ulične razsvetljave, zamenjava obstoječih stebrov, zasaditev drevoreda na zahodni strani naselja ter urejanje vsega potrebnega za komunalno opremnljanje. V Pušči si želijo ustvariti tudi pogoje za gospodarski razvoj ter razvoj turizma na podlagi romske kulturne dediščine. Obilo poudarka želijo dati na izobraževanje. V letošnjem letu bodo praznovali 110. obletnico naselja, ki je v teh letih zagotovo doseglo izjemen napredek.
„Ponosen sem, da je Murska Sobota svetel zgled za celotno Slovenijo in širše, glede sobivanja in sodelovanja z romsko skupnostjo. Tako kot je edinstvena naša romska krajevna skupnost Pušča, tako je edinstveno romsko gasilsko društvo, vrtec Romano ter tamkajšnje kulturno in turistično društvo. Z ustvarjanjem pogojev (sprejem OPPN za širitev stanovanjske gradnje, komunalna, cestna, športna infrastruktura, vaško-gasilski dom z opremo) si prizadevamo za čim bolj kakovostno življenje krajanov Pušče,” pa je poudaril dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota.
Franc Kuzmič, slovenski bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor Binkoštne cerkve (3.11.1952, – 6.4.2018), Betlehem, , ki je odraščal blizu Pušče, v Veščici, je za sabo pustil veliko podatkov o Pušči in življenju tamkajšnje romske skupnosti. „Zanimivo se je ozreti v enega od dokaj zanimivih krajev. Gre za romsko vas oziroma naselje Pušča. Zanimivo je spremljati razvoj tega kraja skozi zgodovino vse do danes, ko je kraj postal prva in menda edina krajevna skupnost na svetu. V naselju v Černelavcih, ob cesti, ki pelje v Polano, naj bi naselje nastalo okrog leta 1855. Veleposestnica Klara Jedervari – Gider iz Polane naj bi kmalu po letu 1848 podarila »špenglarju« Andražu Horvatu manjšo parcelo kot neke vrste priznanje za udeležbo v boju zoper revolucijo na Madžarskem leta 1848. Andraž Horvat je imel ženo z območja Monoštra. Andraževi potomci so kasneje ustanovili naselja: Pušča, Borejci in Vanča ves. Andraž je imel 6 otrok in njegov sin Andraž, po domače »Musonja«, je imel zopet 6 otrok in enako njegov brat Ivan, ki se je 1911. leta preselil na Puščo in tam ustanovil novo naselje. Naselil se je na zemlji kmeta Ivana Fajsa. Kmalu so se preselile še družine Ivana Horvata, Ignaca Horvata in Ignaca Kokaša. Do začetka 1. svetovne vojne so v tem naselju živele le 4 družine skupno s približno 35 člani“, piše Kuzmič o začetkih Pušče.
Beseda Püšča pomeni – pusta, puščava. Razširjeno je bilo mnenje, da je Cigane v okolici Murske Sobote naselil grof Szapary zaradi glasbe. „Na glasbeni razvoj Ciganov v okolici Sobote je najmočneje vplival muzikant Čičeri (pravo ime Janez Karel), ki je umrl leta 1943 v 83. letu. Omenjenega so klicali kar »profesor« in je celo prvi zbiral ciganske pripovedke iz te okolice.
Pri gradnji hiš so sprva uporabljali material, ki jim je bil pri roki: vrbovo protje, s katerim so pletli stene in jih ometali z blatom, les ali surovo opeko. Prvotne stanovanjske zgradbe so bile enostanovanjski prostori, kjer ni bilo prostora ne za pohištvo, ne za kuhanje. Kjer je bil v bližini potok, in kot na primer na Pušči, so bile hiše prvih prebivalcev obrnjene s čelom proti cesti. Naselje je bilo v začetku navadno raztegnjeno in prav tako hiše. Ko se je Cigan naselil na kupljeni parceli, so njegovi delali veliko škodo na sosednjem svetu in lastnik se je odločil, da parcelo proda drugemu Ciganu. Zelo značilna in zanimiva je rast Pušče, kjer je za prvim nizom hiš zrasla naslednja vrsta, ki so jo zgradili sinovi. Te nove hiše so postavljene pravokotno s podolžno stranico na starejše, prvotne domove, in tako se vključujejo v eno dvorišče. Potem so v šestdesetih letih sledile hiše v obliki črke L. Sledile so jim lepo zidane hiše, sprva brez fasad, nato s fasadami in nato celo enonadstropne. O tem se še kako lahko prepričamo v kraju samem in delno na tej razstavi.
Leta 1957 je bilo na Pušči 28 hiš. Leta 1961 so nekaj črnih gradenj kot drugod, porušili tudi tukaj.
Leta 1961 je bilo na Pušči 366 prebivalcev, od tega 150 otrok starih do 13 let, 88 je imelo 4 razrede osnovne šole, le 3 so imeli končano osnovno šolo. Julija tega leta je bilo na Pušči elektrificiranih že 24 hiš in so imeli 22 električnih aparatov“.
Kuzmič razlaga tudi podatek, da je v letih 1946-1951 bila zelo velika umrljivost. od 76 rojenih otrok jih je v prvem letu umrlo 19 (25 %), v istem obdobju pa še 25 prebivalcev. V petdesetih letih (1950-1960) sta razsajali dve nalezljivi bolezni: trahom in tuberkoloza. „Napredek je prinesel otroški vrtec, ki je začel delovati decembra 1962 v na novo zgrajeni baraki. Sprva so prebivalci to sprejeli z nerazumevanjem in otroci niso hoteli prihajati v vrtec. Vzgojiteljica Vera Flisar jih je zbirala po hišah. Leta 1969 so imeli v programu potrebo razširiti prostore vrtca, saj je bilo v 1. skupini 20 predšolskih otrok, in v 2. skupini 50 šolskih otrok. Med obrtnimi dejavnostmi so bili v Pušči: brusači, popravljalci dežnikov in krpalci posodja. Uveljavljali so se prav tako kot muzikanti. Ženske so bile odlične v mazanju sten, podov in velikih krušnih peči z blatom in izdelovanjem opeke. Zelo dobro so namreč poznali kvaliteto in lepljivost zemlje in temu primero mešali s plevami ali nasekano slamo. Nekatere ženske so se ukvarjale z napovedovanjem iz kart in dlani. Pozneje so se zaposlovali na sezonskih delih doma in v tujini. V industriji, kovinski, kot je bila Panonija, in tekstilni, kot je bila Mura. Nekaj se jih je izselilo v tujino, Nemčijo in Avstrijo. Danes se jih je precej usmerilo v trgovsko dejavnost (stojnice na tržnicah, kramarski sejmi ali samostojne trgovine.
Vse več jih zadnje čase konča osnovno šolo, nekateri gredo naprej v razne poklicne šole“.
Glede na versko pripadnost so katoličani in statistike iz šestdesetih let kažejo, da je okrog 75 % otrok obiskovalo verouk. V naselju je prav tako sakralno obeležje, kapelica, ki jo je leta 1991 zgradil na svojem zemljišču ob cesti domačin Kaludjerovič. V kapeli (posvečeni črni Mariji) se opravljajo razni verski shodi in obredi. Naselje spada v soboško župnijo in v tej župniji imajo tudi celotno ostalo oskrbo. „Videti je, da so bili prebivalci Pušče tudi bolj osveščeni v več pogledih. Tudi glede kriminala. Kot podatek povejmo, da je bilo v letih 1947-1951 v M. Soboti in okolici izvedenih 72 vlomnih tatvin. Aretirali so cele družine na Pušči, a se je izkazalo, da med njimi ni bilo nobenega udeleženca. Ta krivica jih je potem zelo prizadela. Nekaj časa niso niti pošiljali otrok v šolo. Med športnimi dejavnostmi omenimo nogomet, katerega društvo je lani praznovalo 50 let delovanja. Zasluge pri športu med njimi ima prav gotovo tudi prof. Evgen Titan…“
