Ekskluzivni pogovor s poslanko Državnega zbora RS Vero Granfol, ki odlično sodeluje s tremi župani
Ker se je izteklo poldrugo leto od parlamentarnih volitev, smo se posebej za Bakos.si pogovarjali z našo najbližjo poslanko DZ, edino iz 6. volilnega okraja, 8. volilne enote, ki pokriva Upravno enoto Gornja Radgona, Vero Granfol, ki je največji del poklicne kariere namenila poučevanju. Zaposlena je bila na OŠ Gornja Radgona, kot učiteljica slovenščine in tako na tem področju, kot tudi na področju nekaterih obšolskih dejavnosti, je bila zelo uspešna. Tako ji je, med drugimi nagradami in priznanji, leta 2021 Društvo Humanitas podarilo nagrado za naj učiteljico globalnega učenja 2021 v Sloveniji. Ko se je odpravljala v DZ je upala, da bo tudi v parlamentu lahko delala v Odboru za šolstvo, kar pa ji ni bilo dodeljeno. A zato ni tarnala in se pritoževala, saj se nikoli ni bala nobenih izzivov in tako je „priključena v štiri delovna telesa, in sicer v Odbor za zdravstvo, katerega podpredsednica je; Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter v Odbor za kulturo. Torej, dela več kot dovolj, le poprijeti si ga je potrebno…
v Kaj za vas kot odlično pedagoginjo pomeni profesionalno delo v najpomembnejšem državnem zakonodajnem organu?
„Biti učitelj nedvomno pomeni tudi biti aktiven državljan. Že kot učiteljica sem vplivala na soustvarjanje družbe, še posebej pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika. Prav gotovo sem vplivala na odgovoren odnos do materinščine, na narodno zavest, na odnos do okolja pri svojih učencih. Sedaj kot poslanka DZ vse to bistveno bolj udejanjam v širšem obsegu. Moj glas je bolj slišan in prizadevanja imajo večjo težo. Vesela sem, da nam je 24. aprila 2022 uspelo in da je je naš volilni okraj po desetih letih spet dobil poslanca oz. prvič poslanko.“
Pred izvolitvijo v DZ ste imeli nekaj političnih izkušenj iz lokalne samouprave. Kakšna je razlika v delu v občini in parlamentu?
Lokalna skupnost oz. lokalna samouprava rešuje problematiko življenja in dela na lokalnem nivoju. Moja prizadevanja na lokalnem nivoju so bila usmerjena na opozarjanje in reševanje problematike v domačem okolju, ki je seveda nikoli ne zmanjka. Vrtec, šola, kultura, zdravstveni dom, infrastruktura, kmetijstvo, gospodarstvo… Bila sem članica občinskega sveta in predsednica sveta zavoda Kultprotur. Seveda se z vso to problematiko v bistveno širšem obsegu ukvarja tudi parlament. Odlično pa je, če lokalna skupnost in država dobro sodelujeta. Samo dobro sodelovanje lahko vodi k razvoju in napredku.“
V katerih odborih in komisija DZ delujete? Ali ste zadovoljni s svojim prispevkom v teh organih in sploh DZ?
„Odbor, v katerega vlagam največ svoje energije in kjer sem tudi podpredsednica, je Odbor za zdravstvo. Zdravstvo je prioriteta našega delovanja. Zavedamo se težav, ki so nastajale več let. Situacijo v zdravstvo je še dodatno poslabšalo obdobje epidemija covida-19. Zakonodajo usmerjamo v zmanjševanje čakalnih vrst, v kakovostno in transparentno zdravstvo. Trenutno se ukvarjamo s Predlogom Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Velik problem na področju zdravstva predstavlja tudi absentizem. Kot na marsikaterem področju gre tudi tu za pomanjkanje zdravnikov, še posebej družinskih zdravnikov, in negovalnega osebja. Vse bolj prazen kadrovski bazen poskušamo zapolniti tudi s pomočjo Zakona o tujcih. Delujem tudi na področju šolstva, v Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, kjer je problematika prav tako kompleksna. Vedno več otrok se srečuje s težavami na področju duševnega zdravja. Šolstvo je ključni dejavnik razvoja naše družbe, zato je potreben kontinuiran razvoj in spremembe na omenjenem področju. V Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedamo pomena ohranjanja slovenščine in kulturnih vrednot pri Slovencih, ki živijo zunaj meja matične domovine. Slovencev zunaj meja Slovenije je okrog pol milijona.“
Ste zadovoljni z delom Parlamenta in posredno tudi Vlade RS, kateri ankete ne namenjajo prav visokih odstotkov?
„Parlament je zakonodajna veja oblasti, torej okolje, v katerem imamo vpliv poslanke in poslanci, vlada pa je izvršilna veja oblasti, ki pa je najpomembnejši predlagatelj zakonov in politike, zato morata delovati usklajeno. V preteklih obdobjih je bilo sprejetih kar nekaj pomembnih zakonov, česar pa se marsikdaj premalo zavedamo. Delovanje vlade in parlamenta je usmerjeno v skrb za blaginjo ljudi. Dejstvo pa je, da vsi ljudje ne bodo nikoli enako zadovoljni.“
Ali verjamete, da je sedanja oblast zmožna premagati vse te težave?
„Vseh gotovo ne. Upam in želim si, da bi nam uspelo uresničiti čim več načrtovanega iz koalicijske pogodbe.“
Državljani so vse manj zadovoljni z delom vlade, sedaj pa se premier odloči še za „redukcijo“ vlade, izključitev nekaterih poslancev ipd. Ali ste v največji stranki zadovoljni in sploh še enotni?
„Vse trditve lahko vedno posplošujemo. Kdaj so bili državljani v celoti zadovoljni z delovanjem oblasti? Nikoli. Slovenija je ideološko izjemno razdvojena, kar seveda ni prijetno. Ali smo v največji parlamentarni stranki enotni? Smo. In več kot prepričana sem, da bo tako ostalo do konca mandata.“
Pomurje ni imelo nikoli toliko poslancev v DZ, zato me zanima, ali dobro sodelujete in predvsem ali ste s skupnimi močmi pomagali svoji regiji pri kakšnem večjem projektu?
„Pomurski poslanci smo nenehno v kontaktu. Vsak prvi ponedeljek v mesecu se srečujemo tudi na Murskem valu, kjer prebivalce ob Muri obveščamo o aktualnem vsebinskem dogajanju v parlamentu. Svoja prizadevanja smo usmerili k sanaciji nasipov ob reki Muri. Spodbujamo ukrepe, ki bodo optimizirali izkoristek geotermalnega potenciala v naši regiji ob hkratnem upoštevanju najvišjih okoljskih standardov. Kljub preusmeritvi investicijskih sredstev v odpravo posledic poplav in plazov nam je uspelo zagotoviti nemoteno financiranje vzhodne soboške obvoznice. Delovanje poslancev (tudi pomurskih) je transparentno, saj bistveno vpliva na kvaliteto življenja državljanov. Vključeni smo tudi v Klub pomurskih poslancev, ki se skupno aktivno loteva lokalne problematike.“
Zanima me tudi, ali ste osebno (ali s kolegi poslanci) pomagali pri kakšnemu projektu z območja UE Gornja Radgona: Ste kakšni lokalni skupnosti, gospodarskemu subjektu, zavodu ali ustanovi „odprli“ vrata kakšnega ministrstva in s tem pomagala pridobiti kaj nepovratnih evropskih in državnih sredstev?
„Vesela sem interesa naših županov. Takoj se odzovem na sleherno vprašanje in problematiko, ki je povezana z našim lokalnim okoljem. Želela bi si, da bi bilo vprašanj še več, da bi bile občine bolj odprte in transparentne. Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Vesela sem, da nam je uspelo pridobiti 9.119.013,26 evrov za obnovo gradu Negova. Pogodba s projektanti je bila podpisana 20. 9. 2022. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila 5. 10. 2023 oddana na Upravno enoto Gornja Radgona. Otvoritev je predvidena junija 2026. Na začetku svojega mandata v državnem zboru sem organizirala srečanje z župani in županjo Volilnega okraja Gornja Radgona. Pogovora in predstavitve aktualne problematike so se udeležili župan občine Apače dr. Steyer, županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel. Svoja prizadevanja sem najprej usmerila v rekonstrukcijo ceste Gornja Radgona – Spodnji Ivanjci, kjer se je začela izmera zemljišč. Projekt je zaradi popoplavne obnove trenutno zamaknjen. Vendar si bom prizadevala, da bo z rebalansom proračuna predvidoma marca 2024 omenjena cesta na prioritetni listi. Zaradi razpada Občinskega sveta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (pod vodstvom prejšnjega župana) sem poskrbela za vez med županom in Ministrstvom za šolstvo zaradi prenosa sredstev za izgradnjo vrtca. V Apačah smo se skupaj lotili problematike 11-mlinskega kanala. Vključili smo Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za naravne vire in prostor. Pomagala sem pri pohitritvi postopkov na Ministrstvu za javno upravo glede projekta EZTS, ki pomeni boljše sodelovanje dveh občin (Gornje Radgone in Bad Radkersburga).“
Kaj si želite ob izteku leta 2023 in kakšna so vaša pričakovanja v bodoče, v zasebnem življenju in sploh na sedanjem delovnem mestu?
„Rada bi, da stopamo po preteklosti le toliko, kolikor je to dobro za boljše življenje v prihodnosti. Želim si, da znanje in delo spet postaneta vrednoti. Da ustvarjamo v družbi zdravo jedro, ki bo težilo k razvoju in napredku. Kar pa zadeva osebno življenje, nimam posebnih pričakovanj. Svoja prizadevanja in želje usmerjam v mir in blagostanje ljudi.“
Kaj bi za konec sporočila svojim volivcem in sploh Radgončanom in državljanom Slovenije?
„Glas ljudi je ključnega pomena, zato vabim ljudi iz lokalnega okolja, da aktivno sodelujejo in soustvarjajo prihodnost našega okolja. Zato ste z vašimi predlogi in vprašanji vedno dobrodošli v moji poslanski pisarni v Gornji Radgoni. Moji ponedeljki so namenjeni delu v poslanski pisarni in v lokalnem okolju. Žal ne vsi, kajti velikokrat se parlamentarne seje začnejo že v ponedeljek. Problematika, ki je povezana z življenjem in delom državljank in državljanov pa se vendarle začne v lokalnem okolju. Sodelovanje lokalne skupnosti z vlado kot izvršilno vejo oblasti in državnim zborom kot zakonodajno vejo oblasti je v sleherni demokraciji neizogibno. Nujno. Kot poslanka 6. VO redno spremljam dogajanje v “svojem” volilnem okraju. Spremljam spletne strani občin. Zanima me aktualno dogajanje, težave in uspehi. Trenutno je najbolj turbolentno v občini Radenci, kjer občane čakajo predčasne volitve.
Kontinuirano sodelujem z gornjeradgonsko županjo. Tudi zato, ker je moja poslanska pisarna v občinski zgradbi. Vesela sem povabil tudi v ostale občine. Na prireditve ali srečanja s člani občinskih svetov. Vesela sem uspehov v domačem okolju tako na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, kulture, športa, prostovoljnih dejavnosti, zdravstva, šolstva, predšolske vzgoje … Spremljam prizadevanja in uspehe posameznikov. Glede na to, da mejimo na Avstrijo, sem prav tako zadovoljna, ko smo uspešni na področju mednarodnega sodelovanja. Tudi z županom Bad Radkersburga se od časa do časa srečam. Prav tako z njihovim poslancem, ko gre za skupne projekte. Nedavno druženje je bilo namenjeno izključno gornjeradgonski županji, ki mi je predstavila aktualne smernice delovanja občine in projekte, v katere so usmerjena njena prizadevanja, prizadevanja zaposlenih v občinski upravi in prizadevanja občinskega sveta. Za dobrobit občank in občanov. Tako kot na državnem nivoju je tudi v občinah proračun najtrši oreh. S sodelovanjem vseh odgovornih in z jasno vizijo je življenje lažje in lepše. Vzeti si je treba čas za premislek, ukrepati pa je treba hitro in odločno.“
Ga poslanka Vera, v imenu naših bralcev zahvaljujem za korekten pogovor. V novem letu pa želim še veliko idej in pobud, ki bodo koristile vsem državljanom!
