Dvajseto srečanje tamburaških skupin Pomurja sistema Farkaš, je potekalo v naravnem okolju
Čudovito naravno okolje Lisjakove struge ob reki Muri, na obrobju Gornje Radgone je zadnjo nedeljo v letošnjem juniju zaživelo v prav posebnem, nostalgičnem ritmu. Enakratno kuliso gozda in vode so preplavili topli zvoki strun, saj je potekalo 20. Tradicionalno srečanje tamburaških skupin Pomurja, sistema Farkaš. Dogodek, ki je v osrčju narave privabil številne ljubitelje in izvajalce ljudske glasbe in kulturne dediščine, je znova dokazal, da tamburaška tradicija v Pomurja ne le živi, ampak s ponosom povezuje generacije. Tokratno jubilejno, 20. srečanje so pripravili v organizaciji KD Peter Dajnko Črešnjevci.
Uvodoma je vse prisotne nagovoril vodja črešnjevskih tamburašev, Danilo Banfi, ki se je v pozdravu še posebej zahvalil za prisotnost častni gostji, županji občine Gornja Radgona, Urški Mauko Tuš, ter Občini Gornja Radgona, ki s svojo podporo že vrsto let omogočata uspešno delovanje KD Peter Dajnko Črešnjevci ter prispevata k ohranjanju tamburaške tradicije in kulturnega ustvarjanja v tem okolju že od leta 1910. Vodja črešnjevskih tamburašev Banfi je še dodal: “Pred dvajsetimi leti so bili slabi časi v Pomurju za tamburaške skupine, ki so igrale na dvoglasni sistem Farkaš ljudskega zvena. Vse bolj pa so vsiljevali druge večglasne koncertne sisteme kot so Janković in Srem. Mi smo v naši skupini vztrajali vse do danes z namenom ohranjanja tega preprostega ljudskega melosa. Zaradi ohranjanja tega instrumenta in zvena, smo pred dvajsetimi leti pripravili prvo takšno srečanje tamburaških skupin Pomurja sistema Farkaš. Takrat smo bile samo tri skupine Tamburaši iz Cankove, ki so trenutno v zatišju, Tamburaši iz Ljutomera in naša skupina. Prav gotovo pa takšna srečanja in druženje še dodatno pripomorejo da je tamburaštvo v Pomurju spet v vzponu”.
Radgonska županja Urška Muko Tuš je v svojem nagovoru še posebej izpostavila pomen delovanja takšnih društev in skupin, ki ohranjajo kulturno dediščino in jo skrbno prenašajo iz roda v rod. Posebej še je v svojem nagovoru izpostavila domačo KD Peter Dajnko, ter črešnjevske tamburaše. Na koncu nagovora je županja še dodala: „Vi ste generacija, katera je ponos občine, ste biser, ki s svojo vztrajnostjo in voljo ohranjate ljudsko izročilo našega kraja, že preko 115 let. Ste ponos občine, ljudi in kraja!”
Dvajsetega srečanja tamburaških skupin Pomurja so tokrat s svojo prisotnostjo in nastopom obogatili tamburašice in tamburaši petih tamburaških skupin, in sicer:
Tamburaška skupna KD Apače, ki že vrsto let ohranja igranje tamburice po Farkaš sistemu, ki je danes prava redkost. Njihov repertoar je zelo raznolik, od ljudskih in narodno zabavnih skladb do dalmatinskih melodij in sodobnejših priredb. Posebno pozornost namenjajo tudi predstavitvi tamburaštva mlajšim generacijam. Tamburaška skupina KD Cven, ki deluje v okviru zelo dejavnega Kulturnega društva Cven, ki združuje številne sekcije in veliko mladih ustvarjalcev. Posebnost njihovega delovanja je, da veliko pozornost namenjajo vzgoji mladih tamburašev, zato tradicija tamburice na Cvenu ostaja živa tudi med najmlajšimi. Tamburaška skupina Kluba prleških babic Pristava. Čeprav ime društva marsikoga nasmehne, njegovi člani že vrsto let skrbijo za ohranjanje prleške kulturne dediščine. S svojo glasbo nastopajo na številnih prireditvah, tamburica pa je zanje predvsem način povezovanja ljudi, ohranjanja običajev in pristnega prleškega veselja. Tamburaška skupina Bisernica Ljutomer, ki prihaja iz okolja z več kot stoletno tamburaško tradicijo. Skupina redno nastopa na kulturnih prireditvah, festivalih, v domovih za starejše in na številnih srečanjih po Sloveniji ter tudi v tujini. Njihov repertoar pogosto zaznamuje pesmi o Prlekiji, vinogradih in življenju ljudi med prleškimi griči, zato njihove melodije vedno nosijo poseben domač pridih.
In gostitelji, Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci. Gre za eno najstarejših tamburaških skupin v Sloveniji, kateri začetki segajo v leto 1910. Več kot stoletje neprekinjeno ohranjajo tamburaško izročilo in še danes igrajo na tamburice Farkaševega sistema, ki predstavljajo dragocen del naše kulturne dediščine. Poleg ljudskih melodij radi posegajo tudi po filmski in sodobnejši glasbi ter tako povezujejo tradicijo s sedanjostjo.
Farkaš sistem, je sicer specifičen in zgodovinsko izjemno pomemben način uglasitve ter gradnje tamburaškega instrumenta, ki je močno zaznamoval tamburaško glasbo v Sloveniji (predvsem v Pomurju in Beli krajini), na Hrvaškem in Vojvodini. Sistem je ob koncu 19. stoletja razvil Milutin Farkaš (1865-1941), hrvaški skladatelj, melograf in tamburaški strokovnjak.
Instrumenti imajo običajno dvo ali tristrunski sistem, kjer sta po dve struni uglašeni na isti za to polnejši zvok. V Pomurju in drugih delih Slovenije številne tamburaške skupine še danes ponosno ohranjajo to tradicijo. Igranje na Farkaša daje skupinam specifičen, mehkejši in bolj tradicionalen zvok, ki je neločljivo povezan z lokalno kulturno dediščino je zapisano na družbenem omrežju.
Za izvedbo prireditve gre posebna zahvala glavnim pokroviteljem: Radgonske gorice, Radenska, Zavarovalnica Sava, Avto Müller, ZAVART d.o.o.(Sašo Rauter). (M.S.)
Kljub vročini je bilo v Lisjakovi strugi zelo prijetno (Foto: Marjan Slavič)