Zbiralec iz Gornje Radgone s stotimi razglednicami v Špitalu
Poleg stalnih muzejskih zbirk in razstav, ki so v radgonskem mestnem muzeju „Špital“ vseskozi na ogled, so med obiskovalci še posebej priljubljene razstave iz projekta „Zbiralci“, ki jih Zavod za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur in Pomurski muzej iz Murske Sobota, na ogled ponudijo običajno enkrat do dvakrat letno. In tokrat, po zaključku razstave iz cikla Zbiralci, mladega duhovnika – župnika beltinske župnije, Borisa Kučka, ki je že leta 1994 začel z zbiranjem enoloških predmetov, je na ogled razstava znanega radgonskega zbiralca Zlatka Šajharja, ki predstavlja okoli 100 starih razglednic na temo mostov, zlasti z reke Mure in nekaj z reke Drave. Ob odprtju razstave, katere se je udeležilo presenetljivo lepo število obiskovalcev, in kjer sta prisotne pozdravila direktorica Kultproturja Tatjana Kotnik Karba in radgonski podžupan David Roškar, je o avtorju spregovorila etnologinja in višja kustosinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti, samo razstavo, radgonske in druge mostove, pa je predstavil kar avtor Šajhar, ki so mu mostovi ostali v spominu že od otroških let, ko je iz Gornje Radgone, čez slabo vzdrževan stari most, z mamo hodil v sosednjo avstrijsko Radgono. Kot pravi, ni bil vesel takšnega „pešačenja“, a se je veselil, ker je vedel, da bo na levem bregu reke Mure dobil čokolado in banane, ki jih takrat pri nas ni bilo…
Tudi sicer je Zlatko Šajhar postal zbiralec že v mladostniških letih, ko je začel zbirati vse povprek, ker ga je zanimala zgodovina. Težava je bil premajhen prostor, zato se je v procesu zbiranja skozi leta osredotočil na manjše stvari: numizmatiko, razglednice in fotografije. Posebno pozornost namenja razglednicam krajev UE Gornja Radgona in današnjega avstrijskega dela Radgone. Trenutna strast so znamke Verigarji (serija s skupnim motivom sužnja, ki trga verige), ki so bile izdane in dane v poštni promet malo po razpadu avstro ogrske monarhije, veljajo pa za prve „slovenske“ znamke. Slednje je Zlatko v muzeju Špital priložnostno že razstavljal in jih predstavil. Trenutno ima v zbirki 1.600 do 1.700 razglednic.
„Zlatka smo v sklopu projekta Zbiralci predstavili v prvem letu našega sodelovanja z zasebnimi zbiralci, vendar je letošnja odločitev razstavljanje razglednic z mostovi nastala kot „zgodovinski“ dolg iz leta 2019, ko smo „prezrli“ obletnici radgonskega mostu: Začetek gradnje železobetonskega mostu leta 1929 in današnjega mostu, ki je bil zgrajen leta 1969“, kot je med drugim dejala Pšajdova.
Radgonski most:
Most v Radgoni se v zapisih prvič omenja leta 1265, ko je povezoval mesto na otoku z bregom Mure. Mostje leta 1281 porušil grof Ivan Güsing, vendar so že naslednje leto zgradili novega. Leta 1316 ga je ob velikih poplavah odnesla voda. Zaradi trgovine in pomena vojaške postojanke je bil še istega leta na istem kraju zgrajen nov. V letu 1385 so velike poplave odnesle oba mostova, tako tistega pri graških vratih kot tistega pri madžarskih vratih. Meščani so oba mostova z velikimi stroški zgradili ponovno. So pa morali prišleki plačati mostnino, in sicer za trgovski voz 24 pfeningov, za kmečkega pa 6 pfeningov; pešec je plača en pfening. Za primerjavo naj navedemo, da je par čevljev takrat stal 20 pfeningov. Mitnino so pobirali vse do leta 1901. Leta 1480 je čez most v mesto prijezdil tudi madžarski kralj Matija Korvin. Leta 1650 je velik požar upepelil velik del mesta in leseni most. Meščani so hitro postavili novega. Leta 1750 je v vojaških objektih nastal požar, ki se je razširil na mesto in uničil tudi most. Meščani so istega leta začeli z gradnjo novega mostu na istem mestu, ki ga je poškodovala velika pohvala leta 1827. Most so v celoti obnovil in taki je zdržal do marca 1929. V mrzli zimi 1928 – 29 je bila Mura zamrznjena; ob opornikih se je nabiral led, ki je segal ponekod že dva metra nad ograjo mostu. Inženirske enote Jugoslovanske vojske iz garnizona Ptuj so led z razstreljevanjem poskušali odstraniti. Ker avstrijska stran ni odreagirala, je narasla voda 11.3.1929 porušila polovico mostu. Jugoslovanske in avstrijske oblasti so se dogovorile za gradnjo novega mostu in istega leta so pričeli graditi železobetonski most iz prednapetega betona, kar je bila pri gradnji mostov takrat novost.
Zgrajeni most je bil dolg 85,8 metrov in širok 8 m; njegova nosilnost je bila 15 ton; Pri gradnji so uporabili 40 vagonov cementa in 102.000 kilogramov armiranega železa. Otovirtev in blagoslov mostu je bila 9.2.1930. Slavnostna otvoritelja sta bila ban Dravske banovine, inž, Sernec in avstrijski zvezdni kancler, dr. Schober; most je blagoslovil nadškof, dr. Pawlikowsky. Nemška vojska, ki se je umikala pred Rdečo armado je most 17.4.1945 ob 10. uri razstrelila; prav tako tudi železniškega, ki je bil grajen oktobra 1890. Sedem let pozneje, 4.8.1952 so na naši strani začeli z ureditvijo obalnega betonskega opornika in lesenega opornika v strugi. Dela sta izvajali, na naši strani GP Konstruktor iz Maribora, na avstrijski strani pa Deželno gradbeno podjetje iz Gradca. Mostno konstrukcijo je dala na razpolago komanda zasedbenih vojnih oblasti Velike Britanije, njihove inženirske enote pa so jo montirale. Otvoritev tega mostu je bila 6.9.1952. Zaradi dotrajanosti so ga 29.6.1967 nadomestili z novim pomožnim mostom; jeseni so se začeli pogovori o lokaciji novega mostu. Izvajala so se geološka raziskovanja obrežja in murskega korita. Kmalu so se začela dela, ki sta jih izvajali GP Gradis Ljubljana pod vodstvom ing. Boruta Maistra, sina generala Maistra, in podjetje Mayreder Keil & List Graz. Most je dolg 110 in širok 13,5 metra. Njegova nosilnost je 25 ton. Otvoritev je bila 12.10.1969, ob navzočnosti predsednikov Jugoslavije Josipa borza Tita in Avstrije Franza Jonasa.
Mostovi:
Most je simbol povezanosti in pogosto simbol premagovanja različnih meja. Prečkanje mostu je povezano tudi s tveganjem za nesrečo, zato so nekoč arhitekti morali prvi opraviti test trdnosti in varnosti mostu. V srednjem veku je veljalo, da se je treba gradnje mostu lotiti s prave strani ali ga graditi s pomočjo hudiča. Pregovor, da nekdo živi pod mostom, izraža brezdomstvo v urbanem okolju, saj brezdomci prostor pod mostom pogosto uporabljajo za zaščito. Pojem „umetnost bo zgradila most med kulturo in gospodarstvom“ ali „glasba predstavlja most med narodi“ daje mostovom posebno mesto v umetnosti. V slikarstvu so mostove pogosto uporabljali kot del krajine slovenski in evropski slikarji: ekspresionistična skupina Die Brücke si je most izbrala za simbol in ime. V glasbi je most pogosto oder za različne glasbene prireditve; pojavlja se v naslovnih pesmi. V književnosti poznamo literarno delo Most na Drini Iva Andrića in sodobnejše delo (iz leta 2014) Toneta Partljiča Sebastjan in most. Mostovo se pojavljajo tudi v filmih npr.: Bitka na Neretvi, Najini mostovi, Most na reki Kwai…
Pomemben zgodovinski dokument o stanju mostov na slovenskih tleh nam daje Jožefinski vojaški zemljevid (1763-1787). Korenite spremembe v gradnji mostov so nastale v sredini 19. stoletja, ko je prišla železnica. Glede na obliko in konstrukcijo ločimo nekaj glavnih vrst mostov: Gredni most, konzolni most, obokan in ločni most, viseči most, most z diagonalnimi kabli, palični most, premični most in plavajoči most. Glede na material ločimo: leseni most, ki predstavlja najstarejši material za gradnjo; kamniti mostovi so v klavnem obokani. Pri nas je najznamenitejši Solkanski most (1904-1904), ki ima kamniti lok razpona 85 metrov. Železni in jekleni mostovi so sprva posnemali obliko kamnitih mostov, šele pozneje so odkrili, da lahko uporabijo druge oblike; pri nas je najstarejši Čevljarski most v Ljubljani. Eden lepših jeklenih ločnih mostov je most čez Dravo v Mariboru. Leta 1959 je čez Dravo na Ptuju nastal prvi prosto-konzolni most v Sloveniji z razponom 79 metrov.
