Odprli so zanimivo razstavo likovnega umetnika iz Trbovelj, ki živi in ustvarja v Radencih
Vse do konca meseca maja je v galeriji Doma kulture Gornja Radgona na ogled zanimiva likovna razstava, kjer se z Barvnimi potepanji predstavlja Zdravko Dolinšek. Na odprtju razstave, katerega se je udeležilo veliko ljubiteljev likovnega ustvarjanja, sta zbrane, poleg avtorja Dolinška, pozdravili in nagovorili predsednica Likovnega društva Dana Štrucelj ter akademska slikarka Aleksandra Fekonja, ki je na kratko predstavila avtorjev življenjepis in razstavljena dela.
Med drugim je dejala, da se je njegova ustvarjalna pot, sodeč po kronološkem zaporedju, začela ko se je več desetletij nazaj odločil za poklic zlatarja in graverja, kajti v njegovem ateljeju v Radencih poleg številnih platen stoji tudi delavnica za oblikovanje nakita. To pa omeni, da je že na začetku premogel neizmerno mero občutka za material in filigransko natančnost. V Gornji Radgoni je nazadnje razstavljal leta 2017, na tokratni razstavi pa je izbor njegovega obsežnega opusa, ki zajema slike od leta 2018 naprej. Dolinška, ki uporablja olja, akril in akvarel, ob pokrajinah slika tudi portrete. „Navdihuje me pokrajina, ni pomembno, katera. Je pa ta tukaj približno takšna kot v Toskani, le da so tam ciprese, tukaj pa topoli, sicer pa je enako lepo.“ Poleg trboveljskega in radgonskega je tudi član Kulturno-umetniškega društva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
„Zdravko Dolinšek, ki se je izpopolnjeval pri različnih priznanih akademskih kiparjih in tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorju Francu Novincu, je avtor izredno bogatega opusa likovnih del, kar izpričuje o tem, da poseduje neizmerno željo po izražanju. Glede na njegovo najpogostejšo motiviko, ki je na različne načine in stopnje, kot tudi direktno vezana na krajino, mora biti umetnik skrajno odziven in hkrati v nenavadno veliki meri v stiku s svojim subtilnim občutenjem vidnega,“ je med drugi dejala akad. slikarka Aleksandra Fekonja, ki je dodala, da je Dolinšek prefinjen občutek za estetiko in skladnost, ki je neločljivo spremljal in zaznamoval njegovo poklicno delovanje zlatarja in oblikovalca nakita, prenesel tudi v svoj slikarski svet. V njem razkriva navdušenje nad vsem lepim, kar mu je dano v vizualno doživetje in pripada predvsem krajinskim in tihožitnim motivom, pa tudi figuralnim temam. A pravi slikarjevi navdihi sežejo v dno duše, se tam prefiltrirajo in spojijo s subjektivnimi dojemanji ter se nato na slikovni površini pojavijo v subtilni avtorski preobleki. Dolinška, ki izhaja iz Trbovelj, od koder se je preselil v Radence, je Fekonjeva opisala kot raziskovalca duhovno-vizualnega sveta skozi intimno doživljanje prostora in časa. Ob delu je na šoli za oblikovanje v Ljubljani nadaljeval v smeri industrijskega oblikovanja in bil na tem področju prejemnik številnih mednarodnih priznanj in odličij.
Glede na njegovo najpogostejšo motiviko, ki je na različne načine in stopnje kot tudi direktno vezana na krajino, mora biti umetnik skrajno odziven in hkrati v nenavadno veliki meri v stiku s svojim subtilnim občutenjem vidnega. A njegove krajine niso samo krajine, ne glede na to, v kolikšni meri se nanašajo na realistično prepoznavnost. „So impresionistične platforme in odsev umetnikovega notranjega sveta, ki se nenehno spreminja –je odraz vsega, kar je in bo ostalo nadčutno in nas bo preživelo,“ pravi Aleksandra Fekonja. Prav zato ni nenavadno, da se na njegovih delih hkrati lahko pojavljajo npr. mehkoba ter nežnost skupaj z divjostjo in strastjo, divjebarvni horizont je lahko objet z zračno pokrajino in mehkim nebom, poetičnost z navihanim humorjem itd. „Zdravko zna uglasiti oblikotvornost s kompozicijo, kompozicijo uglasiti z lastnim stanjem duha in vse to v prečiščenem kolorizmu, harmoniji ali kontrastov na novo ustvariti to, kar se nam, kot gledalcem razkriva ali zakriva pred nami.“
Sam Dolinšek o sebi malo govori, več namreč govorijo njegove slike. Pove, da je že kot otrok začel uporabljati svinčnik in papir, bolj intenzivno pa se je z umetnostjo začel ukvarjati leta 1963, ko so v Trbovljah ustanovili likovno društvo, katerega član je še danes. In tudi edini še živeči od soustanoviteljev. V šestih desetletjih ustvarjanja je s svojimi deli gostoval na številnih, tudi mednarodnih slikarskih kolonijah in ex temporih, za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave, med drugim na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, in je dobitnik številnih domačih in mednarodnih nagrad in priznanj.
