V Pavlovi hiši odprta razstava Pogled od zgoraj, likovna dela so nastala na 30. likovnem simpoziju na Sinjem Vrhu
Pavlova hiša (Pavelhaus) v Potrni (Laafeld) na avstrijskem Štajerskem, kjer domuje zastopniška organizacija štajerskih Slovencev Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, je prizorišče, kjer se pogosto vrstijo takšni in drugačni dogodki in prireditve, s slovenskim pridihom, je že lani po končanju pandemije covid.19, znova zaživela s polnimi pljuči. In tako je tudi v letošnjem letu. saj je na ogled potujoča razstava Pogled od zgoraj, ki predstavlja dela nastala v okviru lanskoletne, 30. mednarodnega likovnega simpozija Slovenija odprta za umetnost v Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Gre za vsakoletni umetniški simpozij Slovenija odprta za umetnost, ki je v treh desetletjih obstoja postal del mednarodne umetniške scene. Umetniki z vsega sveta so imeli doslej priložnost ustvarjati v slikovitem vzdušju Sinjega Vrha. Razvilo se je tudi sodelovanje z galerijami in muzeji, ki tako kot Pavlova hiša prikazujejo potujoče razstave.
Na razstavi, ki je odprta minuli konec tedna, so tokrat v Pavlovi hiši na ogled dela: Izidorja Tomaža Perka, Rudija Skočirja, Saša Vrabiča, Klementine Golija, Klavdija Tutte, Črtomirja Freliha, Lone Verlich, Davida Lična, Larisse Tomassetti, Hrvoja Marka Peruzovića, Bojana Šumonje, Eugena Varzića, Willema Van Hesta in Jerzyja Tyburskega. Kulturno društvo Člen 7 je lani na Sinji Vrh poslalo umetnika Clemensa Kranawetterja. Njegov aktualni izbor del je prav tako na ogled v galeriji Pavlove hiše. Odprtje razstave, ki bo na ogled do 29.4.2023, je obogatil glasbeni Dua nastop kitaristov Nives in Stefan Oser, ki sta poleg lastnih sklad zaigrala tudi priredbe stilistično raznolikih skladb glasbenikov tako popa kot jazza ter bossa nove, kot so Kenny Burrell, Baden Powell in Egberto Gismonti.
Pavlova hiša (Pavelhaus)
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija za manjšino štajerskih Slovencev, ki živijo v pokrajini Štajerski (popis prebivalstva leta 2001 – 2200 ljudi). Po več desetletnem političnemu delu jih sedaj tudi zastopajo v svetu za manjšine v uradu zveznega predsednika vlade. Po dolgoletnem nepriznavanju je leta 1988 obrat trenda sprožila ustanovitev Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Društvo je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi utemeljene pravice. Na začetku se je društvo moralo boriti tudi proti močnim resentimentom, ker je vladajoča politika zanikala njihov obstoj in govorila o »zmoti« v državni pogodbi. Prevladujoči junktim je med vprašanjem po manjšinah v Avstriji in Sloveniji oviral proces priznanja, ki je bil uveden šele s političnimi spremembami v bivši Jugoslaviji in z osamosvojitvijo Slovenije. Pridobitev društva leta 1995 je bila kmečka hiša v Potrni pri Radgoni (Bad Radkersburg), ki je bila prenovljena s finančno pomočjo z Dunaja in Ljubljane. Leta 1998 je hišo odprl tedanji predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za interkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo ter kot hišo kulture za na Štajerskem živečo več in enojezično prebivalstvo.
Kulturni dom se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v sosednji Cankovi ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v tej hiši. Pavel je odrasel trojezično – govoril je slovensko, madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, pozneje je deloval kot jezikoslovec, etnograf, pesnik, docent na univerzi Szeged in kot predstojnik muzeja. Prizadeval si je za povezovanje med Madžarsko in Slovenijo. Njegovo življenjsko načelo multiple identitete je bil razlog, da je bila po njem poimenovana kulturna hiša…
Fotografije: Arhiv Pavlova hiša