Mirsad Begić v Galeriji Murska Sobota s slikami, nastalimi z “mumificiranjem” risb
Velika množica ljubiteljev likovne umetnosti se je zbrala v Galeriji Murska Sobota, na odprtju razstave priznanega kiparja in slikarja Mirsada Begića, pod naslovom „Mirsad Begić: Slike“, ki pa se tokrat tako predstavlja z risarskim opusom. V nasprotju z javnimi plastikami in portreti, ki so večinoma nastali po naročilu, po vsej državi in tudi izven slovenskih meja, je risbe ustvaril predvsem iz neke notranje nuje. Begićeva razstava, ki bo odprta do 14. marca 2025, vključuje izbrana dela iz različnih obdobij njegove ustvarjalne poti. Med osrednjimi deli je tudi slika “Ohraniti sanje” iz leta 1995, ki je bila predstavljena kot naslovno delo razstave. Gre za mojstrsko izvedeno delo v mešani tehniki na platnu, ki s svojo strukturo in simboliko nagovarja obiskovalce k razmisleku o minljivosti in trajnosti sanj.
Razstava, ki jo je zasnoval direktor murskosoboške galerije in kustos razstave Robert Inhof, obiskovalcem predstavlja Begićeve risbe, spremenjene v slike. Gre za opus, ki je nastajal desetletja, a je širši javnosti ostal relativno neznan. Sam Begić svoje risbe opisuje kot izraz notranje nuje, ki jo je v zadnjem času obogatil z novimi tehnikami in materiali. Begićeve risbe segajo od miniaturnih do monumentalnih formatov in so nastajale na najrazličnejših materialih, od časopisnega papirja do ovojnic. Kot je ob razstavi zapisal kustos Inhof: »Risba predstavlja izraz njegovih vsakodnevnih zaznamkov in artikulacij, ki jih umetnik intuitivno zasluti v specifičnih koordinatah, v katerih za en mimobežen trenutek sovpadeta sedanjost in preteklost, tostransko in onostransko.«
Begić se ponaša z ogromnim opusom plastik malih dimenzij, javnih spomenikov in risb. In prav risbe so najobsežnejši del umetnikovega opusa, ki pa je širšemu občinstvu najmanj znan. Pri risbah Mirsada Begića, ki ohranjajo prvinsko neposrednost, gre za krokije, skice, pripravljalne in samostojne risbe ter kolaže zelo različnih dimenzij. Begić svoje risbe ustvarja na različnih nosilcih – najpogosteje na tiste, ki jih ima ravno pri roki, kot so časopisni papir, robčki ali pisemske ovojnice. Risbe, ki so se mu vse od študijskih let množile v ateljeju, je konec leta 2023 in na začetku leta 2024 spremenil v tisto, čemur pravi slike. „S tem ko so risbe postale slike, bi jih v bistvu morali označevati dve letnici nastanka, prva je letnica nastanka risbe, druga pa letnica umetnikove preobrazbe risbe v sliko. Begić je risbe kaširal na skrbno izbrana platna, jih z ročnimi intervencijami poenotil ter jih tako zlil z novim nosilcem.“
Risbe, ki so po naravi krhke, je torej na neki način “ovil” v platno ter jih simbolično balzamiral in mumificiral. V opusu Mirsada Begića „ne najdemo ničesar, kar bi ustrezalo ali se poskušalo priličiti takšnim ali drugačnim modnim zahtevam. Ravno risanje je zanj tisto bajanje, ki je privedlo do izjemnega števila risb, ki so bile ustvarjene predvsem za umetnika samega in ne za to, da bi kdaj v prihodnosti bile predstavljene javnosti, do česar je zdaj po igri usode nepričakovano prišlo,” je izpostavil kustos Inhif, ki je še dodal, da „je moral umetnik risbe pri tem na neki način predrugačiti, jih na neki način poenotiti in se posloviti od tiste intimnosti, v kateri so bile narejene. To je storil s kaširanjem in ročnimi intervencijami, s katerimi je intimne risbe, lastna majhna zrcala, spremenil v slike, ki bodo zdaj na ogled javnosti.“
Mirsad Begić (1953, Glamoč, BiH) spada med najizrazitejše in najbolj lirične predstavnike mladega slovenskega kiparstva, t. i. kiparstva čutnega inkarnata, ki se je razvilo v 80. letih preteklega stoletja. V Slovenijo se je preselil po srednji umetniški šoli v Sarajevu, ko je vpisal študij kiparstva na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1979 pri Dragu Tršarju. Leta 1986 je pri njem končal še specialistični študij, izpopolnjeval se je tudi na prestižni londonski šoli St. Martin’s School of Art. Ustvaril je številne javne plastike in ambientalne postavitve. Ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Ustvaril je tudi posamezne scenografije. Razstavlja po Sloveniji in zunaj nje, zlasti v Nemčiji. Njegova dela so med drugim v zbirkah Moderne galerije, Galerije Murska Sobota, Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Miklove hiše Ribnica, tudi v Aleji velikih v Gornji Radgoni, v Tuzli, Pančevu, Somborju, Kikindi, Sarajevu, v japonskem Kobeju ter v številnih zasebnih zbirkah.
Mirsad Begić živi in ustvarja v Ljubljani, v Rdeči hiši na Poljanskem nasipu 14.
