Potovanja in portreti – Štefiina zgodba skozi fotografijo
V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je vse do 6. aprila izjemna fotografska razstave domače umetnice, sicer veterinarke Štefi Praprotnik Borko, pod naslovom „Portreti brez meja“. Že ob odprtju razstave, kjer je avtorico predstavil njen mož in fotografski kolega, sicer predsednik radgonskega Fotokluba Proportio divina Ivo Borko, se je zbralo veliko ljubiteljev dobre fotografije in gotovo bo tako tudi v naslednjih dnevih in tednih, vse tja do Velikonočnega ponedeljka. In vsi, ki si bodo razstavo ogledali, bodo odkrili obe veliki avtoričini strasti. Potovanja so namreč poleg fotografije Štefiina druga, pravzaprav kar enakovredna strast. Njena fotografska pot se je začela prav tam – na potovanjih, kjer je z radovednostjo in odprtostjo zajemala prve utrinke ljudi in krajev. Skozi leta so se nabrali številni tematski sklopi, ki so ji omogočili, da se je uveljavila na fotografski sceni, in jo na nek način postavili celo na zemljevid sveta.
„Tokrat se predstavlja s ciklom portretov, ki so nastali na njenih zadnjih potovanjih. Med njimi najdemo klasične portrete v ožjem pomenu besede, kakor tudi podobe ljudi v njihovem vsakdanjem okolju, kjer na prvi pogled morda prostor prevzame večjo vlogo kot človek sam. Prisotni so tudi skupinski portreti, ki nosijo energijo spontanega trenutka ali pa premišljene postavitve. Nekateri posnetki so nastali povsem nepričakovano, drugi so plod poziranja – a v obeh primerih je Štefi s svojo prirojeno komunikativnostjo in toplino uspela vzpostaviti pristen stik s sogovorniki. Ta vez se jasno odraža v vsakem njenem portretu. Ob opazovanju njenih fotografij hitro spoznamo, da jih kljub raznolikosti povezuje enoten pristop: skrbno grajena kompozicija, subtilna barvna usklajenost in dosledna odsotnost elementov, ki bi motili pogled ali odvračali pozornost. V središču ostaja vedno tisto, kar želi sporočiti – človek kot nosilec zgodbe, kot bitje, ki nagovarja gledalca,“ je med drugim uvodoma dejal Ivo Borko, upokojeni doktor veterinarske medicine, založnik, fotograf, MF FZS, EFIAP/d3, nosilec najvišjega častnega naslova FIAP-a Honores, prejemnik „Tominega šešira“ in dobitnik skoraj 400 nagrad in priznanj na mednarodnih foto salonih, tudi tistih največjih na svetu.
O sami razstavi je dodal, da vsaka fotografija nosi v sebi sled empatije. Empatije do ljudi, ki jih je srečala, portretirala in z njimi stkala trenutne, a iskrene vezi. Prav ti obrazi, zgodbe in srečanja so tisti, ki Štefi osmišljajo njen ustvarjalni izraz ter življenje samo. Štefi P. Borko, MF FZS, EFIAP/d3, doktorica veterinarske medicine iz Gornje Radgone, je zaposlena kot veterinarka male prakse v Veterinarski bolnici Lenart. S fotografijo se ukvarja od leta 2007, intenzivneje pa od leta 2008, ko je s prijatelji soustanovila Foto klub Proportio divina Gornja Radgona, kjer še danes deluje kot članica Upravnega odbora. Sprva se je posvečala popotni in krajinski fotografiji, nato pa svoj izraz razširila še na portret, akt in t. i. »life« fotografijo, s posebnim poudarkom na socialni fotografiji, ki je postala njena prepoznavna ustvarjalna smer. Vsaka fotografija nosi sled empatije do ljudi, ki jih je srečala, portretirala in z njimi stkala kratkotrajne, a iskrene vezi. Prav ti obrazi, zgodbe in srečanja osmišljajo njen ustvarjalni izraz – in potrjujejo, da so meje pogosto le navidezne.
Do danes je pripravila 22 samostojnih razstav ter sodelovala na več kot 600 skupinskih razstavah doma in po svetu, med drugim v Sloveniji, Avstriji, Srbiji in Romuniji. Za svoje delo je prejela že več kot 300 nagrad. Med odmevnejšimi priznanji sta tudi zmagi na mednarodnem natečaju »Ženski svet« v Turčiji v letih 2020 in 2021. Na podlagi izjemnih dosežkov ji je Fotografska zveza Slovenije leta 2014 podelila razstavljalski naziv Mojster fotografije FZS (MF FZS), svetovna zveza za fotografsko umetnost FIAP pa ji je leta 2020 kot tretjemu slovenskemu fotografu in prvi slovenski fotografinji nasploh podelila najvišji razstavljalski naziv Excellence FIAP diamant 3 (EFIAP/d3).
Leta 2013 je bila najuspešnejša razstavljalka FZS, leto pozneje pa druga najuspešnejša. Njena fotografija »Grandmother’s Companion« je bila razglašena za najuspešnejši posnetek FZS v letih 2012 in 2013. FIAP jo je leta 2014 uvrstil med 20 izbranih svetovnih fotografinj za mednarodne razstave »Women’s Photo Art in FIAP«, s katerimi se je predstavljala po svetu. Leta 2021 je bila uvrščena med deset »hudičevih žensk«, ki so s svojim delom pustile trajen pečat v družbi. Leta 2025 je prejela še prestižno nagrado »Tomin šešir«. To priznanje, ki ga od leta 2016 podeljujejo v spomin na legendarnega jugoslovanskega in srbskega fotografa Tomislava Peterneka, je Štefi kot prva ženska v zgodovini nagrade prejela za izredne zasluge pri razvoju fotografske umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije…
Izplača se ogledati „foto portrete“ Štefi P. Borko (Foto: Dani Mauko & Katja Bajec)