Priznana in svetovno znana slovenska pianistka in skladateljica, je komorno opero pisala dve leti; Po premieri v Ljubljani, sledi medcelinska turneja
Če ne bo novega neprijetnega presenečanja povezanega s pandemijo, kar si nihče več ne želi, bo v juniju letos, v Ljubljani (Stara elektrarna) premierno izvedena komorna opera Tine Mauko, Deklica z vžigalicami (po Andersenu), katere libreto je zapisala sama. Delo je Ljubljančanka iz Gornje Radgone, pisala dve leti, kot po navadi to traja, in ga ravno na letošnji kulturni praznik (8.2.2021) zaključila. Opera je najzahtevnejše delo v resni klasični glasbi svetovnih razsežnosti. Takšno delo so bili zmožni pisati le najbolj talentirani skladatelji v vsej zgodovini in ni jih bilo veliko. V Sloveniji je Tina ne le kot ženska, marveč tudi kot skladateljica ena redkih, ki so opero sploh sposobni ustvariti. Skladateljev v celotni zgodovini Slovenije, ki so se tega dela lotili, je bilo zelo malo. Za primer, opere niso bili sposobni napisati niti tako pomembni skladatelji, kot so L. M. Škerjanc, Ramovš, Ciglič, Srebotnjak, A. Lajovic, I. Petrič, L. Lebič, B. Arnič itd. Tina je sama zapisala tudi libreto, ki je posebna literarna disciplina, v Sloveniji libretisti sploh ne obstajajo. Še ta podatek, v vsej operni zgodovini je bil edini skladatelj, ki je napisal za svoje opere tudi librete oziroma drame – Richard Wagner.
Gre za 1,15 ure dolgo opero, keter je producent Glasbeno komorno glasbeno gledališče Ljubljana, režiser Opere in baleta Ljubljana (Rocc), kostumograf, scenarist, dramaturg, ter izvajalci spadajo v ta okvir slovenske produkcijske elite. Izvedbe nato sledijo po celi Sloveniji, producentka pa se tudi dogovarja za izvedbo v tujini (Avstrija, Madžarska ipd.). „Mislim, da bo opera zelo posebna, saj sem vključila indijske inštrumente (tablo, sarod, tudi japonski bansuri), glasbenike, ki znajo improvizirati in jih vključila v urejen klasični sistem. Svoboda znotraj pravil. Za glasove pišem melodično z dodanimi efekti. Pravljico sem pa razširila, dodala sem like (brat, mama, oče, goska), jo ponesla iz Skandinavije v deželo budizma, napovedi prav za to leto iz Ved (tekmovanje dveh budistov v razumevanju in prepoznavanju preteklosti, prihodnosti, same biti), ter na koncu ob umiranju deklice sporočilo: Mir je tam, kjer so dobri ljudje, mir je tam, kjer je sočutje…“ pove avtorica Tina Mauko, sicer priznana in svetovno znana slovenska pianistka, skladateljica, improvizatorka in performerka.
Diplomirala je na Akademiji za glasbo iz klavirja in kompozicije. Na tekmovanjih je osvojila več prvih nagrad, in je prejemnica študentske Prešernove nagrade. Ima velik kompozicijski opus, eno komorno opero ter mnogo orkesterskih kompozicij, od tega sta izjemni simfonična pesnitev Ana Ahmatova v ruščini in Judovska Rapsodija v hebrejščini. Koncertira v pomembnejših dvoranah v Sloveniji, ter inozemstvu. Gostovala je na Festivalu Ljubljana, bienalu Zagreb, na Festivalu Sarajevska Zima, bila rezident Ministrstva za kulturo Slovenije na Dunaju in nastopa kot solo improvizatorka. Avtorski glasbeni performans je njen umetniški konstrukt in ideja. V eni osebi je združila vse svoje talente, in tudi igralski del v njenem filmu, ter v živo na odru. Njena ustvarjalnost je popolnoma unikatna…
Deklica z vžigalicami, po Andersonu
Deklica z vžigalicami je torej nova slovenska fantastična opera uveljavljene skladateljice Tine Mauko. Nastala je po motivih slavne istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena iz leta 1846. Gre za kruto zgodbo o sanjah in upanju umirajočega otroka, ter medčloveški apatiji, ki se še v današnji družbi ni prav nič spremenila. Še vedno ravnodušno korakamo mimo ljudi iz socialnega roba na naših ulicah, pred televizijskimi ekrani pa navidezno sočustvujemo s »svetovno bedo«, ki nam jo mediji vsak dan na novo servirajo, nato ugasnemo televizijo in mirno zaspimo… Deklica z vžigalicami je hkrati simbol fantazije in svetov »onkraj«, pojmov, ki v današnji agresivno prevladujoči ekonomsko-materialistični ideologiji nimajo več pravega pomena.
Nova slovenska opera ni več zgolj vzgojno-poučna pravljica za otroke, ampak simbolistično gledališko zrcalo naše bizarne družbe. Umirajoča deklica ni zgolj sredstvo v službi tragičnega, s svojo transcendentalnostjo nam v svojem »odhajanju« odpira obzorja nečesa novega. Nečesa, kar je sicer stalno prisotno že od samega začetka človeštva, še preden smo si udomačili ogenj, eno najstarejših človeških iznajdb. Ohranjanje živega ognja je takrat pomenilo eno najpomembnejših človeških nalog! Naš ugašajoč plamenček ob koncu predstave nas tako popelje v iskanje mistične pradavnine v nas.
Avtorica Tina Mauko ne spada v noben okvir, njena svobodomiselnost je izven vseh kategorij, kar jo ohranja unikatno in izjemno kot skladateljico in kot osebo. V operi združuje dve navidezno neločljivi mentaliteti. Indijsko in evropsko. Ni je strah iskreno govoriti o čustvih in jih tudi izražati. Da ohranja svoj dragoceni talent in domišljijo avtentično, se je umaknila iz mesta v njeno domačijo, ob gozdu, kjer ustvarja. Za opero, ki je najzahtevnejše delo v resni klasični glasbi svetovnih razsežnosti, je napisala tudi libreto, ki je posebna literarna disciplina in kot vemo, je v vsej operni zgodovini bil edini skladatelj, ki je za svoje opere pisal tudi librete oz. drame – Richard Wagner.
Tina je delo pisala dve leti. 23. junija bo svetovna praizvedba v Stari elektrarni v Ljubljani.
Za opero se že zanimajo svetovne operne hiše in se že dogovarjajo o veliki medcelinski turneji…
