Žalostno je, da nekateri najprej prosijo za hrano, nato pa jo mečejo v kontejnerje ali celo v naravo
Upravičeno šokirana je bila naša bralka iz okolice Ljutomera, ko je pred dnevi, v kontejner ob svojem domu želela odvreči komunalne odpadkov, in je nehote med smetmi ob kontejnerju za tekstil, ki so bile že odvržene, naletela na kupe različne hrane, ki jo socialno ogroženim družinam in posameznikom daruje Rdečega križa. Zanimivo, vsa zavržena še ni imela pretečenega roka uporabe, in zato je naša bralka, ki se ne želi izpostavljati, ostala odprtih ust, saj ji nikakor ni bilo jasno, da lahko zdrav človek odvrže darovano hrano v smeti, še zlasti v tem kriznem času, ko nekateri dejansko nimajo kaj skuhati zase in svoje družine. Res je sicer, da se v tem času izrednih razmer dogaja marsikaj nepričakovanega in nenavadnega, toda da lahko kdo odvrže pakete socialne pomoči ne more biti normalno. Žal pa se to ni zgodilo zgolj v okolici Ljutomera, temveč marsikje po državi, saj ponekod nastajajo prava divja odlagališče odpadkov, na katerem so odvrženi predvsem prehrambeni izdelki, pa še to ne kakršnikoli, saj smo vajeni čezmernega odmetavanja hrane.
V ljutomerskem primeru je tudi šlo za humanitarno pomoč v obliki prehrambnih paketov, ki je preko Rdečega križa namenjena najbolj socialno ogroženim prebivalcem. In ljudje, ki za tovrstno pomoč prosijo so vse to odvrgli v kontejner za smeti. Naš vir in še nekateri ljudje, ki so odvrženo hrano videli, so zgroženi in ogorčeni nad početjem neznanca ali neznancev, ki so v smetnjak odvrgli riž, moko, olje, mleko, konzerviran fižol, makarone-testenine, konzervirane palate, zdrob…, vse najbolj znanih in priznanih proizvajalcev. Na območju Ljutomera in tudi Gornje Radgone, kjer se tudi pogosto odkrijejo zavržena hrana, in kjer skupaj živi skoraj 40.000 prebivalcev, jih je veliko pod pragom revščine, mnogi pa se še komajda preživljajo. Zato ne preseneča, da veliko družin ob drugih socialnih podporah prejema tudi pakete z živili. Osrednji humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas jih delita na podlagi ocen socialnega stanja družin ter tudi osebnih prošenj, prejemalo pa naj bi jih med 12 in 20 odstotkov prebivalcev iz osmih občin, z ljutomerskega in radgonskega območja. Do sem vse lepo in prav, če med prejemniki pomoči ne bi bili tudi taki, ki jo zlorabljajo.
Zadnji dogodek na območju Ljutomer kljub vsemu potrjuje, da kljub hudi krizi še vedno živimo zelo dobro, nekateri pa zlorabljajo humanitarne organizacije in njihovo dobrodelnost. Ob tem se norčujejo še iz ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Vmes je tudi hrana, ki jo je EU namenila najbolj ogroženim državljanom. Med aktivisti rdečega križa smo izvedeli, da prejemniki pomoči večinoma nimajo radi prav riža in makaronov, temveč predvsem olje, sladkor, moko. Toda zaradi tega živil, ki jih v družini ne marajo, res ni treba odvreči v naravo, so bili ogorčeni naši sogovorniki.
Namesto pomoči kazen
»Zakaj sploh prosijo za pomoč, če jo potem mečejo stran, veliko drugih pa bi bilo veselih, če bi si lahko skuhali riž ali makarone?« se sprašuje ena izmed sogovornic, njena kolegica pa dodaja, kako aktivisti humanitarnih organizacij ne morejo hoditi za ljudmi in jih nadzorovati. »Naj se Rdeči križ, Karitas ali katera koli dobrodelna ustanova v bodoče prepriča, komu namenja humanitarno pomoč, glede na to, da se eni trudijo, da bi pomagali, drugi pa to odvržejo,« še pravi. »Takšne ljudi bi bilo treba drastično kaznovati, da bi se naučili spoštovati hrano in humanitarno pomoč,« nam je na obrežju Mure razlagal sprehajalec, ki je pred časom tudi ob reki Muri našel zavrženo hrano ter tudi oblačila, obutev in celo manjše kose pohištva. „Če so sposobni odmetavati humanitarno pomoč, so najbrž sposobni tudi plačati kazen.“ nam še pove sogovornik.
