Likovni umetnik iz Gornje Radgone ima tri „domovine“ – Slovenijo, Švico in Novo Zelandijo
Čeprav je majhna, naša državica s sončne strani Alp, premore veliko uglednih in pomembnih ljudi, ki se jih ne bi sramovali niti v največjih in najbogatejših državah na svetu. Poleg vrhunskih športnikov, ki nas povsod po svetu razveseljujejo, tudi v minulih februarskih dnevih na Olimpijskih igrah v Pekingu, imamo mnoge znane in manj znane osebnosti na področju znanosti, zdravstva, kulture, umetnosti…, na katere smo lahko ponosni. In mnogi izmed njih, če ne prav vsi, tudi če so razočarani zapustili svojo domovino, z velikim zadovoljstvom in ponosom poudarjajo, svoje slovenske korenine in svojo majhno državico med Jadranom, Alpami in Panonijo. Med slednje sodi tudi likovni umetnik, Radgončan Peter Auguštin, ki trenutno živi in ustvarja na Novi Zelandiji, kjer s prijateljem ima tudi galerijo. Njegove umetnine so stilistično in tehnično raznolika dela, od kolažev, japonske tehnike z gobicami, risanje s čopičem in rokami, in predstavljajo motiviko čustev in človeških figur. A bolj kot je je zanimivo, da je Peter umetnik, ki pod razstave po vsem svetu z veseljem zapiše: Peter Auguštin, Slovenija.
In to kljub dejstvu, da je pred več kot pol stoletja, že leta 1970 zapustil Slovenijo, in je večinoma živel v Švici. V tem času se je kot slikar učil na številnih znanih umetniških akademijah na zahodu. Naslikal je že več tisoč umetnin, od katerih je veliko večino tudi prodal, samostojno ali skupinski pa je nastopil na več stotih razstavah po vsem svetu, kjer so njegovi izdelki vedno prijeli pozitivne kritike. Kakor tudi ne, saj je spretnost rok in poznavanje slikarske tehnike Petra Auguština na zelo visokem nivoju. Njegova dela, ki so nekoč bila pogosto razstavljena tudi v “Galeriji Auguštin”, ki jo je pred leti odprl v svojem domu v Gornji Radgoni. Sploh pa njegove umetnine kažejo, da obvlada več tehnik slikarstva, ki jih je izrazil na platnu, lesu, papirju ali kartonu. Vsaka njegova slika daje dekorativni videz tako tiste, ki označujejo pokrajino ali ljudsko telo. Njegove slike so “razumljive in dostopne” tako za strokovnjake, kot slikarske laike…, zato ne preseneča, da v številnih svetovnih medijih lahko zasledimo same pozitivne kritike. Tako je bilo tudi za razstavo pod naslovom „Mercury Bay Art Escape“, ki je na „Zlati obali“ na Novi Zelandiji potekala prav v času, ko sva se s Petrom slišala in ko nam je predstavil svoje otroštvo, mladost in sploh življenje.
Rodil se je v Gornji Radgoni, na Lackovi ulici 2, kjer je nekoč bilo podjetje Avto remont. Lepo otroštvo se je nadaljevalo na Grajski cesti, na hribu nad središčem mesta. „Imeli smo super sosede v stavbi v stari 100 let. Vsi smo se dobro razumeli, se družili in lepo imeli. Žal sem izgubil očeta, ko sem bil star 10 let. Moja mama je ostala tako ostala s šestimi otroci, tako da za mojo prihodnost in šolanje na kakšni pomembnejši šoli ni bilo denarja. Zato sem moral po osnovni šoli v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radence, katero sem tudi končal. Po odsluženi vojski v JLA, kjer sem bil 18 mesecev, sem se za nekaj časa zaposli v takratnem hotelu Grozd v Gornji Radgoni. Kmalu zatem me je pot zanesla v Nemčijo, kjer ostal sem samo pol leta, nato pa v Švico, kjer sem ostal kar 35 let. V Švici, ki je postala moj drugi dom, sem dokončal kar nekaj šole, zlasti v turizmu in umetnosti. Od tam sem šel na Novo Zelandijo, kjer sem tudi zdaj. Kljub temu je Slovenija moja domovina in Nova Zelandija je moj dom, kjer živim že od 2005“, nam je razlagal Peter, ki ga še posebej boli, da je še vedno po svetu slaba epidemiološka situacija, ki tudi njemu odvzema še eno veliko ljubezen – potovanje. „Posebej pogrešam Slovenijo, a vseeno upam, da bomo kmalu lahko spet potovali in bom najprej obiskal svojo Gornjo Radgono in Slovenijo. Do takrat pa pozdrav vsem, ki me tako ali drugače poznajo,“ še pove Peter Auguštin.
Naš sogovornik sicer slika v olju, akrilu, vodnih barvah in mešanih tehnikah, predvsem figurativne, obrazne in pokrajinske slike v liričnem abstraktnem slogu. Metode slikanja vključujejo tehnike čopiča, paletnega noža, lopatice in gobice. Peter Auguštin veliko potuje, saj poleg na Novi Zelandiji, svoja dela veliko razstavlja po Evropi, med drugim v Švici, Italiji, Nemčiji, Rusiji, na Nizozemskem, v Rusiji, Avstriji…, in seveda Sloveniji. Peter Auguštin zase rad pove, da se je „rodil kot “umetnik” v družini umetnikov in glasbenikov v Sloveniji. „V otroštvu sem bil aktiven slikar po stopinjah svojih stricev. V letih poznih mladostnikov sem se preselila v Švico, kjer sem se bolj pozorno ukvarjal z umetnostjo. To je vključevalo študij v Luzernu in zasebno poučevanje priznanih umetnikov Paula Haelana in Otta Gilla. Velik del svojega časa sem posvetil slikanju med svojim turizmom in gostinstvom. 35 let sem živel v Švici in tam razstavljal svoja umetniška dela, pa tudi v drugih državah. Moje delo odraža strast in vznemirjenje umetnika, je simbolično, polno barv in čustev. Je del širšega konteksta kulture in življenjskih ritmov sedanjosti in prihodnosti ter dežel, po katerih sem potoval. Ko sledim svoji edinstveni umetniški poti, upam, da bom premaknil več meja in se razšel z darili, navdihujoč odziv na barve, čustva, ljubezen in pozitiven prispevek k življenju ljudi. Na Novi Zelandiji name vplivajo živahne barve narave, zlasti neverjetna paleta zelenih in modrih, ter morja, zato živim v Whitiangi.“ Lastniki galerij in kritiki so Petrov stil dela opisali kot ‘Lirični abstrakt’, ki se povezuje z njegovimi glavnimi vzorniki, kot sta med drugimi Jawlensky in Dali.
