Umrl je režiser in igralec Peter Bogdanovich, eno ključnih imen t. i. novega Hollywooda
Ameriška BBC je prenesla žalostno novico, da je danes, 6. januarja 2022, na svojem domu v Los Angelesu, v 82. lrtu starosti, preminil evliki vilmski ustvarjalec Peter Bogdanovich, ki se je rodil 30. julija 1939 v Kingstonu v ameriški zvezni državi New York kot sin priseljencev, ki sta se v ZDA zatekla pred nacizmom: oče je bil srbski slikar Borislav Bogdanovich (1899–1970), mati Herma pa avstrijska Judinja. Na ustvarjalno pot je sprva stopil v gledališču, pisal je tudi kritike in razprave o filmski umetnosti. Leta 1968 je posnel avtorski nizkoproračunski film Tarče (Targets), ki ga je v celoti ustvaril sam in z njim požel kritiško hvalo.Bogdanovich je bil pripadnik t.i. novega Hollywooda, znanega tudi kot ameriški novi val, ki zajema kinematografijo mladih ameriških povojnih avtorjev, dejavnih od 60. do zgodnjih 80. let s skupnimi tematskimi in formalnimi značilnostmi. Šlo je za avtorske filme, ki so bili proti esteblišmentu, moralno sivi, družbenokritični, levičarski ali anarhični, formalno pa jih je določala prenova žanrov klasičnega hollywoodskega filma.
Nepozabna oče in hči O’Neal
Med njegovimi bolj znanimi filmi je tudi Papirnati mesec (Paper Moon) iz leta 1973, postavljen v čas velike depresije v ZDA, ki je bil tudi komercialno uspešen. V glavnih vlogah sta nastopila oče in hči Ryan in Tatum O’Neal, ki je s to vlogo postala najmlajša prejemnica oskarja v zgodovini.
Bogdanovich je med drugim znan še po filmih Zakaj te očka pušča samo? (Lonesome Dove) iz leta 1972, Kino za groš (Nickelodeon) iz 1976, Dan, ko so se vsi smejali (They All Laughed) iz 1981, Maska (Mask) iz 1985 in Zaljubljeni popotnik (Texasville), ki ga je posnel leta 1990.
Vrnitev po dobrem desetletju
Leta 2014 se je vrnil s svojim prvim filmom po več kot desetletju. Komedija Takšna pač je (She’s Funny That Way), v kateri sta nastopila Owen Wilson in Imogen Poots, je bila “praznovanje starega Hollywooda“, je takrat zapisal BBC-jev filmski kritik.
Bogdanovich je prejel mnoge nagrade, med katerimi je tudi zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek k sedmi umetnosti. Podelili so mu ga leta 2012 in takrat je tudi obiskal domovino svojega očeta. Kljub številnim nagradam in nominacijam pa je med njegovimi lovorikami umanjkal oskar.
