Brez kulture narod ne obstaja, saj je pomembna, čeprav se je ne da prijeti
V Kulturnem domu Gornja Radgona je potekalo odprtje razstave avtorice Angelce Tihec, za katero je moderatorka, mag. Saša Bezjak, akad. slik. in prof. lik. umet., med drugim dejala, da je „svojstvena, tako kot umetnica, kot njen nastop, kot njene umetnine.“ Odprtje razstave sta poleg številnih ljubiteljev likovne umetnosti, počastili tudi dve pomembni ženski, ki sučeta marsikaj v Gornji Radgoni. In čeprav smo velikokrat kritični do njunega dela, me je tokrat preblisnilo, da smo lahko tudi hvaležni. Urška Mauko Tuš – naša županja in Tatjana Kotnik Karba – direktorica Zavoda Kultprotur. Hvala vsem mojim in Angelcinim prijateljem, da naju spremljate. Vesela sem, da lahko vzpodbujam in sem unikatna. Hvala moji ekipi društva Kul klub, ki mi stoji ob strani s fizikalijami, da lahko sama potem pred publiko “ordiniram”. Vesela sem, da nas naša občina podpira in da kulturo postavlja na zemljevid enakovrednih dejavnosti cestam, vodovodom in podobno. Brez kulture narod ne obstaja in pomembna je, čeprav se je ne da prijeti,“ je med drugim dejala Saša Bezjak, ki je ob koncu nekoliko podrobneje predstavila Angelo Tihec, vsestranska umetnica, čigava razstava je v Domu kulture Gornja Radgona, na ogled do konca septembra 2025.
Avtorica razstave Angela Tihec je rojena 11. 5. 1957 na Ptuju, izvira pa iz vasi Hlaponci. Poročila se je na kmetijo blizu Maribora. „Delo na kmetiji mi ni dopuščalo ukvarjati se z meni ljubimi dejavnostmi. Sedaj so se odprle možnosti za uresničitev mojih dolgoletnih sanj. Kot upokojenka rada pišem pesmi, kratke zgodbe, ustvarjam iz papirja in slikam na platno z akrilom ter rišem s svinčnikom. Končno lahko počnem to, kar sem si vedno želela…“ je kratko dejala avtorica Angela, za katero se je njena prijateljica Saša spraševala, ali so ljubitelji v likovni umetnosti lahko profesionalci?
„Ni slučajno, da Angelco Tihec poimenujem vsestranska umetnica. To je umetnica brez formalne izobrazbe, kar marsikoga v Sloveniji zmoti, ker potem, ko izve za ta podatek, nima orientacije v kvaliteti njenega ustvarjanja. Ves svoj profesionalni čas ukvarjanja z ljubitelji se ukvarjam s tem slovenskim fenomenom. Kot slikarka, tukaj v vlogi kuratorice, zagotavljam, da gre za vrhunsko ustvarjalko, ki je zaradi zgornje problematike bila v svojem ogromnem opusu tako rekoč ignorirana. In ko je nekoga ignorirajo, tudi ne napreduje tako, kot bi sicer. Angelca je vrsto let vlagala v samoizobraževanje na področju slikanja. V njenem depoju je ogromno slik na papirju, ki so bile študije motivov, ki se jih je kasneje lotevala z večjo lahkoto zaradi več izkušenj. Kot ustvarjalec potrebuješ publiko in ker s sliko ni mogla omrežiti publike, kot bi bilo pričakovano, je po mojem mnenju posegala tudi po dekorativnih izdelkih in tako opremila marsikatero izložbo ali postavila delo na ogled kot sceno za dogodek in se na tak način približala publiki. Vsako njeno delo, naj gre za risbo, sliko, skulpturo, dekoracijo ali nenazadnje tudi za literarno delo, zgodbo ali pesem, ima izredno moč dovršenosti, naivne realističnosti in unikatnosti. Pri likovnih delih je izjemna tako v tehnični kot tudi v materialni rešitvi likovnega dela. Nekateri izdelki mejijo na kič, vendar jim ne moremo reči kič, ker so dovršeni in všečnost je le eden izmed kvalitativnih kriterijev.“
Saša Bezjak je prepričana, da nikjer ne gre za slaboumno narejene izdelke, ki bi gledalca pritegnili le s svojo všečnostjo, temveč za zelo premišljene, dodelane izdelke. Nekako se ji zdi, da ima Angelca ves čas ustvarjanja pred seboj kot motivatorja, navideznega občudovalca, ki jo usmerja, lastno kritičnost. V sliki so prostor, globina, zračna, barvna, linearna perspektiva, jasna ideja, primerni, pravilni proporci, humornost, tradicija, dovršenost, sporočanje bistva. V vsem svojem ustvarjanju se je ukvarjala z zelo velikim naborom tehnik. Lotila se je tehnike olja, akrila, svinčnika, tehnike lepljenja slame, kaširanja in barvanja, izdelkov iz lesa in papirja. Rože, drevesa, naravna okolja, poskusi abstrakcije, mlin, akt, martinovo, portreti so njeni motivi; v skulpturi živali , figure, cvetje, abstrakcije.
„Izumila je več različnih tehnik izdelovanja skulptur s papirjem. V risbi s svinčnikom se prepušča domišljiji, ko se polno detajlov preplete v neko amorfno sporočilno celoto, ki daje občutek, kot da je iz sanj. Predvsem vztrajna je naša Angelca, sama sebi največji kritik in vse spelje do konca. Dela tako dolgo, dokler ni zadovoljna in posledično dela dosežejo nas, ki jo občudujemo. Upam, da bo ta razstava priložnost za kakšnega občudovalca več, saj vsak šteje. Včasih imamo kot ustvarjalci zelo majhen krog ljudi, ki razumejo in spoštujejo našo ustvarjalnost,“ je še dejala mag. Saša Bezjak, akad. slik. in prof. lik. umet.
Fotografije: Nika Jurkovič (barvni) in Rene Ketiš (črno bele)