Milena je razočarana zaradi propada votivnega ljudskega kulturnega izročila
Znana kmetijsko-obrtniško-podjetniška družina Šaruga z Melov pri Gornji Radgoni, neguje in nadaljuje tradicijo ohranjanja naše ljudske kulture in dediščine, ki sta ga gojila prednika, starša sedanjih lastnikov, Milena in Feri, sicer nekakšna začetnika kulturnega in umetniškega ustvarjanja v kraju Mele in širše. Ohranjanju in ustvarjanju značilnosti okolja sta posvetila velik del skupnega življenja, kar so nadaljevali in nadaljujeta tudi njuni otroci Milena, (pokojna) Marija in Sandi, ki je s svojo družino lastnik domačije na Meleh in večji del vinogradov v Črešnjevcih. Predvsem po zaslugi priznane kulturnice in umetnice Milene M. Reščič, so v tem letu uspeli obnoviti in ponovno postavili dve pomembni znamenji v Črešnjevcih, Križanega z Marijo in Pütarja. Oba, sakralno znamenje in velika skulptura pütarja sta spet postavljena v Šarugovih goricah. „Zanimivi sta obe zgodbi, najdba obeh sakralnih kipov in dogodek ob otvoritvi ‘spomenika vinogradniškemu delavcu’, kot je ob odprtju zapisal takratni direktor Kmetijskega kombinata Radgona, pokojni Ivan Kovač,“ je povedala Reščičeva.
Križani, hrast, 165 cm; Marija, lipa, 90 cm.
Po znanih podatkih sta kipa nastala v začetku prejšnjega stoletja, njun avtor je ljudski kipar Bogar iz Razkrižja. Leta 1970 je oba močno poškodovana kipa v tastovi drvarnici, pripravljena za drva, našel Feri Šaruga. Lotil se je restavriranja obeh poškodovanih kipov, na novo je oblikoval roke, dela obeh glav in nog, Marijin hrbtni del, ju zaščitil in poslikal. Oba poškodovana in odvržena sakralna kipa je rešil in z ženo Mileno, našo mamo, sta ju postavila v novo življenje in okolje na votivnem križu v Črešnjevcih, kjer je bil postavljen in posvečen ob 50 letnici sklenitve njune zakonske zveze, leta 1994. Sakralni figuri in hrastov križ so bili nato prvič obnovljeni in poslikani leta 2006. Lansko leto so Šarugovi drugič obnovili kip Marije, letos pa še hrastov križ in velikega Kristusa. Oba kipa sta bila dobro zaščitene in nista zahtevala veliko popravkov. Zamenjali so prsta na nogi in trnje na glavi Kristusa, Marijin hrbet in ju na novo poslikali ter zaščitili. Obe obnovi je naredila najstarejša hči Milene in Franca-Ferija Šaruga, Milena M. Reščič.
Pütar, hrast, 220 cm, leto 1980.
Gre za „spominsko izdajo ob odkritju spomenika vinogradniškemu delavcu goric, ki ga ljudsko imenujemo pütar. Kip je v lesu ustvaril Franc Feri Šaruga, človek te zemlje in teh ljudi. Pričaka te tam, ob robu vinogradov, kot da bi ga neznana sila zaustavila v koraku.“ Tak je uvodni zapis v prvi izdaji priložnostne publikacije ob slovesnem odkritju. „Odkritja so se poleg naše, torej kiparjeve družine udeležili še sosedje: Škrobarjevi, Rautarjevi, Irgoličevi, direktor KK Radgona Ivan Kovač, pesnik Manko Golar, prijatelj in pravnik Vanek Šiftar… Po krajšem kulturnem programu je pod velikansko marelico pri Škrobarjevih bila bogato obložena miza z zlato domačo žlahtnino, kot je rekel pesnik Manko Golar. Izdali smo priložnostni časopis v katerem so sodelovali pisci te pokrajine,“ nam je zaupala Milena M. Reščič.
Kip je prvič obnovila mlajša sestra Marija Markuš Šaruga 1998, vihar v letu 2001 ga je podrl; ponovno obnovljen in postavljen je bil 2005, ko je drugo obnovo opravila Milena M. Reščič. Tudi takrat so se zbrali na ponovnem odkritju vsi sosedje in prijatelji. Spomnili so se vseh, ki jih ni več med nami in izdali faksimile spominskega Pütara. Slovesnost so tokrat nadaljevali spodaj pri Šarugovi kleti. Gostiteljica prireditve v goricah je bila mama Milena Šaruga in družina sina Sandija. Tretjo obnovo v letu 2021 je ponovno opravila Milena M. Reščič. „Delo je bilo zelo zahtevno in tudi fizično težko, ne bi ga zmogla brez velike pomoči moža Dominika. Velika skulptura je bila močno poškodovana. Les živi svoje življenje, sploh če je vse svoje ‘drugo življenje’ izpostavljen delovanju narave,“ nam pravi avtorica obnove, ki je ponosna, da so s primernim in pravočasnim vzdrževanjem ohranili sporočilo dveh sakralnih kipov na križu, ki je že preseglo stoletnico, Pütar pa je v zrelih štiridesetih letih.
In letošnja trgatev je bila primerna tudi za “uradno” ponovno predstavitev obeh prenovljenih znamenj. Družina gostiteljica je tudi pripravila prvo srečanje najmlajših družinskih ustvarjalcev in njihovih prijateljev. V “mali slikarski koloniji”, so spretno vrteli čopiče in z akrilnimi barvami poslikali platna. Vodilna tema so bile gorice, trgatev. Vsak je slikal kakor pač v svojem starostne obdobju zmore in zna. Tako so nastale slike linearno postavljenih trt in površin, dobri prikaz razgibane črešnjevske pokrajine, figuralna predstavitev dela na ta sobotni dan ter spoznavanje z orodji, barvami in njihovimi učinki. Ob zaključku so mlade ustvarjalke dobile skromna darilca. „Jaz pa sem malo sem žalostna, ko vidim, da del tega našega tudi votivnega ljudskega kulturnega izročila propada. Torej propada znanje prejšnjih generacij in vsega kar so ustvarile očitno ne rabimo. Žal, smo mi sedaj sami sebi dovolj, spoznamo se na vse, strokovnjaki smo na vseh…“ žalostno zaključi Milena M. Reščič, ki je ponosna, če se kdo zavzema za ohranjanje kulturne dediščine.
