Radgončanom se predstavlja odlična likovnica iz Murske Sobote
Pred presenetljivo velikim številom ljubiteljev likovne umetnosti, je v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona potekala otvoritev prve samostojne likovne razstave članice Likovnega društva Gornja Radgona, Milene Toth iz Murske Sobote. Mnogi so bili prijetno presenečeni nad izvrstnimi „tematskimi“ umetninami, še zlasti ob dejstvu, da Tothova slika šele dve leti. Čeprav je v Gornji Radgoni in sploh na radgonskem območju, je tokratna razstava za mnoge obiskovalce otvoritve, nekaj najboljšega v zadnjih letih. Ob otvoritvi razstave, kjer je za glasbene vložke poskrbela mlada kitaristka Ana Lipičar, sta prisotne pozdravili predsednica LD Gornja Radgona, Dana Štrucelj in predstavnica gostitelja, Zavoda za kulturo, promocijo in turizem – Kultprotur, Nana Irgolič. Nekaj besed o sebi in svojem ustvarjanju je dodala tudi avtorica Milena, o kateri je spregovorila predvsem njena mentorica Tamara Špitaler Škorić, sicer ljubiteljska in samorasla likovnica, rojena v Ljubljani, ki se je pred leti iz Medvod preselila v Pince pri Lendavi.
Kot je povedala Milena Toth je vesela, da se je na otvoritvi njene prve razstave, z naslovom Boljše pozno kot nikoli, zbralo toliko prijateljev, ob tem je izrazila upanje, da to ne bo tudi njena zadnja samostojna razstava. Razložila je, kako ji ni uspelo v mladosti, da bi se podala v likovne vode, in zato je šele pred dvema letoma odšla na nekakšno delavnico za tretje življenjsko obdobje, kjer se je želela prepričati, ali je pozabila slikati, ali pa ji je kaj ostalo. S pomočjo mentorice Tamare se je prepričala, da še veliko lahko postori. „Moje slika izražajo predvsem nostalgijo, saj me privlačijo predmeti, ki so ji uporabljali moji predniki, in ki ne bi smeli oditi v pozabo. Prav tako je okrog nas narava, kjer se vedno najde nekaj za prenesti na platno“, kot je med drugim dejala Milena Toth, ki je mimogrede rojena 10. februarja 1954 v Mariboru, od leta 1971 pa živi v Murski Soboti. Sama pravi, da je od ranega otroštva natančno opazovala lepoto okrog sebe, rože, kapljice rose na novih čevljih…
„Kot otrok je rada prerisovala motive ilustracij iz knjig, ročno naslikanih starih voščilnic in risala predmete v svoji okolici. Iz obdobja prvega razreda osnovne šole izhaja mala anekdota: Učiteljici je Milena pokazala risbice, ki jih je naredila doma. Učiteljica ji ni verjela, da jih je naredila sama, zato je naročila Mileni, naj jih enake ponovno nariše pred njo na prazen papir. In Milena je to storila. Učitelji so opazili njeno zavzetost in dar ter jo ves čas spodbujali, da bi se šolala v smeri likovnega izobraževanja, vendar tega osebne okoliščine niso dopuščale, tako je izbrala drugo poklicno pot. Od šolskih let pa do nedavnega se ni vrnila k likovnemu ustvarjanju. Predstavljena dela so nastala v zadnjih dveh letih, od kar se je Milena vrnila k risanju in slikanju“, je med drugim dejala mentorica Tamara Špitaler Škorić, ki dodaja: „Ker Mileno svet umetnosti zanima, bere knjige o umetnosti, tudi zbira in študira reprodukcije umetniških del. Pravi, da občuduje realistično slikarstvo in impresionizem – no, komu pa ni všeč impresionizem, vendar v njej vedno zmaga realizem. Všeč so ji tudi nekateri sodobnejši trendi v slikarstvu, tudi Georgia O’Keeffe, ameriška abstraktna slikarka s posebnim slogom izražanja, ki je videt včasih hiper realističen. Od tu ideja za slike cvetja čisto od blizu“.
Kot rečeno, bolj zavzeto se je Milena vrnila k lastnemu likovnemu ustvarjanju pred dvema letoma. V okviru letošnjega razpisa Zlata paleta je prejela Certifikat Zveze likovnih društev Slovenije za kakovostno likovno delo v kategoriji klasično slikarstvo za delo z naslovom Sence časa. „Milena ima v sebi prirojeno danost in sposobnost izredno prepričljivega prenosa videnega materialnega, tridimenzionalnega sveta v iluzijo na slikovni površini, kar smo opazili njeni risarski kolegi že prve trenutke, ko smo spoznali njene prve sledi svinčnika na papir. Nekateri bi morda rekli, da je hiper realist, foto realist, kar ji omogoča tudi njena vztrajnost, natančnost in sposobnost opazovanja. Kljub izredno prepričljivemu prikazu motivov, ki bi bil lahko sterilen in brez oseben, pa vsa njena dela krasi izraz prav določenega razpoloženja, ki ga pričara na sliki, pa tudi očitne čisto osebne izkušnje v zvezi s predmeti. To dosega z uporabo različne svetlobe, z izbiro barvne palete in tudi z izborom motivov, ki se zdi, da obstajajo samo zaradi nje, ker jih je ona izbrala in jih postavila na oder, da jih občudujemo. Tudi postavitvi predmetov na slikovni površini se Milena posveti z vso skrbnostjo, da doseže učinek miru, stabilnosti. Videti je, da izbira motivov izhaja iz Milenine nostalgije za starimi časi njenih prednikov, za predmeti in stvarmi polnimi življenjskih preizkušenj, pa nato pozabljenih in zavrženih. Ona jih z izrazom čopiča na slikovno površino skrbno neguje in povzdigne v lepoto. Drugi motiv , s katerim se Milena predstavlja na tej razstavi je cvetje.“, razlaga mentorica Tamara Špitaler Škorić, ki dodaja, da avtorica „svojih realističnih motivov ne poskuša utopiti v sivino vsakdanjika ampak pogumno poseže po jasnih, svežih barvah“.
Ob tem je vse povabila, da se sprehodimo po prvi Milenini razstavi, ki bo na ogled do konca septembra, in se naužijemo lepote, ki jo je ustvarila s tako zavzetostjo in ljubeznijo do lepote videnega. „Verjetno si boste tako kot jaz zaželeli, da Milenino delo spremljamo še dolgo in velikokrat“, je dodala Tamara Špitaler Škorić. In s tem zadnjim so se po ogledu razstave strinjali praktično vsi prisotni.
