Radgončanka predstavlja svoje likovne izdelke in „zbirateljski“ material
V avli in galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je potekala posebna „likovno – zbirateljska“ razstava vsestranske domačinke Karmen Jančar, z naslovom: Med osebnim in skupnim. Razstava, katero sta organizirala Likovno društvo Gornja Radgona, katerega je Karmen članica, in Zavod Kultprotur, na ogled do konca meseca aprila. Že pred odprtjem in ogledom razstave, kjer gotovo lahko vsakdo najde nekaj zase, sta prisotne pozdravili Tatjana Kotnik Karba, direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, in Dana Štrucelj predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, ki je med drugim povedala: „Danes ne stojimo pred odprtjem običajne razstave, temveč pred svetom, ki ga gradi ženska, katerea ne zbira stvari, ampak zgodbe. Cigaretne škatlice,vrečke iz celega sveta, kuliji, prtički…, za nekoga odpad, zanjo pa sledi časa ,dotik ljudi, drobci življenja. Po drugi strani pa njene slike niso le podobe, so skrivnosti. Ne razkrivajo vsega in prav zato nas vlečejo bližje. Karmen ne ustvarja znotraj okvirjev, ona jih tiho premika. Skratka je posebna, malo neulovljiv in ravno zato nepozabna.“
O likovnem ustvarjanju avtorice Karmen Jančar, je spregovorila akademska slikarka Aleksandra Fekonja, ki se je vmes tudi strokovno pogovarjala z avtorico. „Umetniška praksa Karmen Jančar se razvija zunaj institucionalnih okvirjev in arhivskih logik, v prostoru, kjer ustvarjanje ni ločeno od vsakdanjega življenja, temveč z njim organsko prepleteno. Njeno delo ne temelji na linearni umetniški biografiji, temveč na kontinuiranem, pogosto fragmentarnem ustvarjanju, ki se odvija skozi desetletja – med slikarskim platnom, najdenimi predmeti in osebnimi zbirkami. V lokalnem prostoru Gornje Radgone je pristna kot aktivna članica likovne skupnosti in udeleženka številnih skupinskih razstav, vključno z regijskimi tematskimi projekti in likovnimi kolonijami. Njena prisotnost v teh kontekstih ni zgolj participativna, temveč vzpostavlja specifičen avtorski glas, ki izstopa prav zaradi svoje neukalupljenosti. Čeprav njena razstavna zgodovina ostaja delno neformalna in nepopolno dokumentirana, je razvidno, da se razteza preko lokalnega prostora, v Avstrijo, Italijo in širši srednjeevropski prostor, tudi v okviru esperantskih kulturnih povezav. Ta geografska razpršenost kaže na umetniško delo, ki presega meje, a hkrati ostaja trdno zasidrana v lokalnem okolju,“ je avtorico Karmen Jančar ocenila akademska umetnica Aleksandra Fekonja.
Dodala je, da lahko njeno ustvarjanje razumemo kot trojno gesto: slikarsko, kjer uporablja olje, akril in risbo, kot neposreden izraz notranjih impulzov, zbirateljstvo, kjer vsakdanji predmeti postajajo nosilci spomina, časa in osebnih zgodb, ter transformativno, kjer se oba pola združita v nove vizualne strukture. V tem procesu predmet izgubi svojo prvotno funkcijo in postane nosilec pomena. Cigaretne škatlice, zamaški, kemični svinčniki in drugi fragmenti vsakdanjosti niso več odpadek ali zbirka, temveč material za rekonstrukcijo sveta. Njena dela tako pogosto delujejo kot intimni arhivi – ne sistematični, temveč efektivni.
Pred samim odprtjem razstave, ki bo na ogled do konca aprila, je o sebi spregovorila tudi avtorica Karmen sama, ki je še posebej zahvalila mnogim, ki so ji tako ali drugače pomagali, ne le pri pripravi tokratne razstave, temveč tudi pri delu in ustvarjanju…
Pestro raznovrstno razstavo Kamren Jančar se izplača pogledati… (Foto: Ludvik Kramberger)