S pesniško – glasbenim recitalom obeležili ponatis pesniške zbirke znanega Prekmurca in Slovenca
Po tem, ko jim je neurje prekrižalo prvotne načrte in jim v sredo, 25. maja ni uspelo organizirati pesniško – glasbenega recitala, sta Ustanova dr. Šiftarjeve fundacije in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, v vrtu spominov in tovarištva, tokrat pripravila zanimiv program ob ponovni izdaji pesniške zbirke Ivana Vaneka Šiftarja. Marsikdo niti ni vedel, da je dr. Vanek Šiftar, ki je mimogrede ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih in pobudnik ter soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, zasl. prof. Univerze v Mariboru, bil tudi pesnik. In Univerza v Mariboru je leta 1998 ob Vanekovi 80. obletnici izdala njegovo pesniško zbirko “Pobiram orumenele liste”. Tokrat pa so s pesniško – glasbenim recitalom pod vedrim nebom, v naravnem okolju vrta spominov, počastili ponatis omenjene pesniške zbirke, katero sta skupaj izdali Ustanova dr. Šiftarjeva fundacvija in Pravna fakulteta UM, založila pa Univerzitetna založba UM.
Na prijetnem druženju v čudovitem, cvetočem vrtu na Petanjcih, kjer je podpredsednik Ustanove, Marjan Šiftar, dosedanjem predsedniku Ernestu Ebenšpangerju izročil listino častnega predsednika, s čem ga je za 24-letno odlično predsednikovanje nagradil Zbor ustanoviteljev fundacije, sta prisotne pozdravili: prof. dr. Korpič Horvat Etelka, ter red. prof. dr. Darja Senčur Peček, s Pravne fakultete v Mariboru. Čudovit in pester recitatorsko-glasbeni program so uprizorili dijakinje in dijaki Gimnazije Murska Sobota, pod vodstvom mentorjev prof. Tadeje Filo in mag. Tomija Bušinoskega ter ugledni cimbalist Andi Sobočan. V programu, ki ga je s sodelavci pripravila Irma Benko, je voditelj Boštjan Rous, med drugim prebral kratek zapis takratnega predsednika RS Milana Kučanu, v pismu prijatelju Vaneku ob izidu prve izdaje »Porumenelih listov«, julija 1998: »Dragi Vanek, človek nikoli ne živi dovolj dolgo, da bi mogel reči, da ga ne more nič več
presenetiti. Tudi in še najmanj ljudje, četudi jih dobro pozna, so njegovi znanci in prijatelji. Upal bi si trditi še pred dnevi, da te dovolj dobro poznam, ko je prišlo vabilo za slovesnost ob izidu Tvoje pesniške zbirke, Tvojih pesmi«.
Knjiga Pobiram orumenele liste je sicer pesniški »življenjepis ali sintetična pesem o čustvenih, duhovnih in nacionalno političnih prepletih pesniškega subjekta v samem sebi in v dialogih z družbo, je izraz njegove življenjske radosti in moči pa ljubezni do besede, s katero je zajemal radost in bolečino bivanja in lepotna doživetja v pokrajini ob Muri.« Orumeneli listi niso porumeneli listi, ampak so glas intimno in družbeno intenzivno bivajočega, včasih tudi otožno zamišljenega, v glavnem pa upornega kritičnega pesniškega subjekta, ki čuti lepoto pokrajine in ki ne skriva niti svojih niti bližnjikovih čustvenih in socialnih prepadov, izpoveduje jih prizadeto, z neposredno besedo, včasih tudi s simbolom. Ti »listi« so sporočilo realista, ki ne pobega pred stvarnimi življenjskimi stanji, razmerami, kot pesniška resničnost so sporočila in klici idealista, humanista, ki vabi in zadolžuje spoznavati in čutiti sebe, spoznavati in čutiti drugega, z besedo bogatiti sebe in bližnjika, bogatiti lastno in bližnjikovo človečnost. Vanek je začel besede zlagati v verze že kot najstnik. Prag javnosti je kot sedemnajstletnik prestopil z objavljenimi v prvem letniku Mladega Prekmurca v letih 1936 – 37, za katerega je Miško Kranjec pozneje zapisal, da je pomenil dokončno vključitev Prekmurja v »slovenski občestveni svet«.
Nepozaben dogodek v petanjskem vrtu so prisotni gostje od blizu in daleč zaključili s prijetnim druženjem s posladki gostoljubnih domačink – članic društva Sončnice ter seveda tudi tekočih dobrotah…
Kdo je bil Ivan Vanek Šiftar?
Ivan Vanek Šiftar, pravnik, pedagog, publicist, družboslovec, politik, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, je bil rojen 26. maja 1919 na Petanjcih, umrl pa je 8. novembra 1999 v Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskoval na Tišini, nižjo gimnazijo v Murski Soboti, višjo pa na Ptuju, kjer je leta 1938 maturiral. Šolanje je nadaljeval na pravni fakulteti v Ljubljani, vendar ga je moral leta 1941 zaradi vojne prekiniti. Nadaljeval je po osvoboditvi, leta 1952 diplomiral in se začel takoj poklicno ukvarjati s pravom na različnih delovnih mestih in funkcijah. Po doktoratu iz družbenopolitičnih znanosti leta 1965 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pa je začel še s predavanji o družbeno-političnem sistemu SFRJ in osnovah delovnega prava ter socialne varnosti na Višji pravni šoli v Mariboru. Leta 1968 je postal docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1974 bil izvoljen v naziv izredni in leta 1981 v naziv redni profesor za ustavno in delovno pravo. Predaval je tudi na podiplomskem študiju v Zagrebu in nekaj časa na Teološki fakulteti v Mariboru. Sodeloval je na številnih kongresih in posvetovanjih doma in v tujini, z opaženimi in kasneje objavljenimi referati.
Zavzemal se je tudi za kulturno in znanstveno sodelovanje s tujino. Tako je na primer sodeloval pri ustanavljanju Mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf), Panonskega raziskovalnega centra na Gradiščanskem in regionalnih ustanov v Murski Soboti (študijska knjižnica, muzej). Zanimala ga je tudi politika, hkrati pa je proučeval še samoupravljanje in družbeno upravljanje, javno mnenje, lokalni tisk ter socialna vprašanja Pomurja (na primer Rome). Že od dijaških let dalje je občasno pisal pesmi. Ob njegovi osemdesetletnici jih je mariborska Pravna fakulteta izdala v zbirki pod naslovom Pobiram orumenele liste.
Prof. dr. Vanek Šiftar je poleg številnih aktivnosti skrbno ohranjal in razvijal tudi ljubezen do narave, in sicer v Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je uredil na svoji domačiji na Petanjcih. Za vrt je kot ustanovitelj skupaj z družino skrbel 50 let, se z veliko vnemo posvečal drevesom in grmovnicam z vseh koncev sveta, saj te na svoj način zagotovo izražajo željo po skupnem miroljubnem sožitju ljudi in narave. Prav tako je bil pobudnik ter soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki z mnogimi aktivnostmi nadaljuje njegovo tradicijo še dandanes. Ta je med drugim v sodelovanju s Pravno fakulteto v Mariboru poleg drugih publikacij izdala že tri t. i. Šiftarjeve zbornike (2001, 2010, 2019)…
