Skip to content

Doc. dr. mag. Bojan Macuh: Kultura je temelj narodne zavesti in identitete

Kultura v najširšem smislu – od umetnosti, literature, glasbe, gledališča, filma, arhitekture, pa vse do ljudskega izročila, običajev in načina življenja – je temelj vsake družbe. Za slovensko družbo ima še poseben pomen, saj krepi našo narodno identiteto, nas povezuje z našo zgodovino in bogati naš vsakdan.

Za slovensko družbo je njen pomen večplasten. Kultura, predvsem jezik in literarna ustvarjalnost so ključni za ohranjanje naše edinstvene slovenske identitete v globalnem svetu. Skozi pesmi, pripovedke in dramska besedila se prenaša naš jezik iz roda v rod. Kulturni dogodki, kot so festivali, koncerti in razstave, so priložnosti za druženje, izmenjavo mnenj in ustvarjanje občutka pripadnosti. Skupno doživljanje umetnosti nas povezuje in krepi socialne vezi. Kulturna dela nas pogosto spodbujajo k razmišljanju o svetu okoli nas, o preteklosti in prihodnosti. Umetnost lahko odpira pomembna družbena vprašanja in spodbuja kritično presojo.

Kultura spodbuja domišljijo in ustvarjalnost, kar je pomembno ne samo na umetniškem področju, temveč tudi v gospodarstvu in znanosti. Navdihuje nove ideje in pristope. Kulturna dela, kot so literarna besedila, filmi, fotografije in muzejski eksponati, pa so dragoceni viri informacij o tem, kako so živeli naši predniki, s kakšnimi izzivi so se soočali in kakšne vrednote so cenili. Razumevanje preteklosti nam pomaga graditi boljšo prihodnost.

Bogata in raznolika slovenska kultura je pomemben del naše nacionalne prepoznavnosti v tujini. Naši umetniki in kulturni ustvarjalci so ambasadorji naše države. Vloga avtorjev in ustvarjalcev je pri tem ključna. Oni so tisti, ki ustvarjajo dela, ki nas nagovarjajo, izzivajo in bogatijo. Njihova svoboda izražanja je temeljnega pomena za vitalnost kulture. Avtorji so pogosto kronisti svojega časa, ki skozi svoja dela odražajo družbene razmere, politična dogajanja, intimne stiske in radosti posameznikov. S svojimi unikatnimi glasovi prispevajo k raznolikosti kulturne krajine. Kultura se v pomenu ohranjanja identitete politično ne opredeljuje. Ni pomembno, katero politično prepričanje kulturnik ima, če ga sploh ima, pomembnejša so njegova sporočila skozi umetnine, ki jih ustvarja. Dela, ki puščajo zgodovinske sledi, so tista, ki presegajo svoj čas. Prešernove pesmi ali Cankarjeve drame še danes nagovarjajo s svojo univerzalnostjo in mojstrsko izvedbo. Tudi sodobni avtorji sledijo načelom ohranjanja identitete, maternega jezika in povezovanja. Naj si bodo to Jančar med avtorji, Ejti Štih med slikarkami, operna pevka Bernada Fink, pa glasbena skupina Laibach in še bi lahko našteval.

Tudi filmi, ki so zaznamovali določeno obdobje ali odprli nove filmske jezike in arhitekturne mojstrovine, ki pričajo o spretnosti in viziji preteklih generacij. To so lahko tudi predmeti vsakdanje rabe, ohranjeni v muzejih, ki nam pripovedujejo o življenju nekoč. Ta dela so pomembna dediščina, ki jo moramo negovati in prenašati na naslednje generacije. Ta so most med preteklostjo in prihodnostjo. Skozi njih se učimo o naših koreninah, o vrednotah, ki so oblikovale našo družbo, in o napakah, ki jih ne smemo ponoviti.

Slovenci smo narod, ki ljubi kulturo, jo spoštuje in ji daje velik pomen. Nikakor se ne ozira na politiko in opcije, ki prihajajo in odhajajo. Kultura je del nas vseh in četudi jo kdaj vmes kdo skuša potlačiti, se vedno dvigne iz ruševin in dokaže, da je nad politiko in da njeni pripadniki nikoli niso bili in tudi ne bodo dovolj zreli in umni, da bi jo sploh lahko razumeli. Namen slednjih namreč ni dvigovati raven in pomen le-te, temveč v vsakem obdobju, ko so na oblasti, poskrbeti zase in omalovaževati druge, ki ne mislijo enako. Med njimi so pogosto tudi naši priznani umetniki na vseh področjih. Prav zato je kultura nad politiko, čeprav se nekateri njeni pripadniki trudijo, da bi imela pomembno mesto v družbi, se le-ta vedno nekako izgublja v enoumlju enih ali drugih. Upam, da bo tega kmalu konec in bo družba kot celota začela ceniti in spoštovati, tudi finančno nagrajevati tiste slovenske kulturnike, ki nas zastopajo v svetu in po katerih smo tudi poznani. Veseli nas lahko, da nas prav oni (seveda tudi športniki) predstavljajo v svetu in nas le-ta po tem tudi vrednoti in daje pomen.

Za slovensko družbo naj bo torej pomembno, da podpira svojo kulturo in svoje ustvarjalce. To pomeni vlaganje v kulturne institucije, spodbujanje umetniškega ustvarjanja, omogočanje dostopnosti do kulturnih dobrin vsem prebivalcem in vključevanje kulture v izobraževalni proces. Samo z zavedanjem pomena kulture in aktivnim odnosom do nje bomo lahko ohranili svojo identiteto, gradili povezano in ustvarjalno družbo ter naslednjim rodovom zapustili bogato kulturno dediščino.

“Humor je resna zadeva,” je zapisal Tone Partljič, znani slovenski komediograf sodobnega čas in avtor sploh. Nekaj let je bil tudi poslanec v Državnem zboru in je med drugim o svojih kolegih politikih zapisal: »Vsak Slovenec se ima za mojstra v politiki.« Žal imamo takšni mojstrov mnogo preveč, lahko sam dodam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja