Predstavili so roman Štefana Kardoša: »Stric Geza pripoveduje/Geza Bači pripovejda«?
Kar lepo število ljubiteljev literature ter slovenskega, domačega prekmurskega in porabskega slovenskega narečja zbralo v Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) Murska Sobota, kjer so želeli izvedeli o čem Stric Geza pripoveduje? Na zanimivem literarnem večeru so namreč predstavili 26. zvezek knjižne zbirke Med Rabo in Muro, in sicer roman Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza pripoveduje/Geza Bači pripovejda, v katerem stric Geza, danes 82-letni upokojeni politik in politolog, Geza Bačič, niza spomine na svoje prednike. Lik strica Geze se pojavi že v Kardoševem potopisnem romanu Stric Geza gre v Zaturce iz leta 2018, ki je doživel velik odmev, posnet je bil tudi istoimenski dokumentarni film.
Ob tokratni predstavitvi romana, se je z avtorjem Kardošem in glavnim akterjem Bačičem pogovarjal urednik zbirke Franci Just, odlomke iz knjige pa sta interpretirali Simona Cizar in Vesna Radovanovič. Osrednji pripovedni prostor so Križevci ter sosednji kraji na Goričkem, kjer stric Geza v svojih zgodbah niza spomine na svoje prednike od konca prve do zaključka druge svetovne vojne ter povzema njihove pripovedi o zgodovinskih dogodkih ter družbenih razmerah, v katerih so se znašli in skušali v njih preživeti. „Geza ne pripoveduje samo o vojaških rečeh in strategijah bojevanja, ampak govori tudi o strategijah socialnega preživetja, ki so jih uporabljali njegovi predniki v zahtevnih družbenih razmerah in ob prelomnih zgodovinskih dogodkih,“ pove urednik Just. Pripovedno besedilo je sicer natisnjeno v knjižni slovenščini in porabskem slovenskem narečju.
Piko na i je dogodku vsekakor postavil stric Geza:
Običajno pred potovanjem prebiram literarna dela književnikov iz kraja, ki ga na meravam obiskati, tudi tokrat sem si v knjižnici izposodil Gundulića in Držića. Listam po komediji Dundo
Maroje. Dva prologa sta na začetku, v prvem je govora o Dolgonoscu… V tem prologu Držić govori o pravljični Indiji, ki v resnici ne obstaja in najbrž nikoli ni obstajala, v tej Indiji so živeli »pravi ljudje«, takšni, ki niso hlepeli po lastništvu, pa tudi požrešni in pohlepni niso bili. Vzeli so vedno le toliko, kot so potrebovali. Kako ob tem ne bi pomislil na Gezo? Na njegovo nesebično razdajanje hrane iz paketov, ko je služil vojsko… Geza iz Križevcev in Indijec Janaka sta dva taka »prava človeka«, ki delita drugim vse, kar imata, več razdelita, bolj sta srečna in bogata. Oba sta iz nekih drugih časov in z drugih obzorij, iz časov, ki jih morda v resnici nikoli ni bilo in jih niti nikoli ne bo, vedno pa bomo o njih sanja.
Avtor Knjige Štefan Kardoš, slovenski pesnik, pisatelj, urednik in pedagog, je bil rojen 27.31966. v Murski Soboti. Otroštvo je preživel v Križevcih v Prekmurju, kjer je tudi obiskoval prva dva razreda osnovne šole, ostalih šest pa v Gornjih Petrovcih. V Murski Soboti je končal Srednjo ekonomsko šolo, po kateri je bil poslan na obvezno služenje vojaškega roka v JLA v Valjevo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Bil je predsednik Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije. Kot urednik je sodeloval tudi pri založbi Franc-Franc. Je mentor dijakom na literarnem, gledališkem in filmskem področju.
Pesmi, prozo in strokovna besedila je objavljal v slovenskih literarnih in strokovnih revijah, kot so Mentor, Dialogi, Sodobnost, Slavistična revija in Lindua, ter na radiu. Skupaj z Robertom Titanom je pripravil in izdal zbornik Stolpnica na brazdah (2002), v katerem je predstavil mlajše prevajalce in strokovnjake s področja humanistike v Prekmurju. Leta 2003 je skupaj s soavtorjema Normo Bale in Robertom Titanom Felixom pripravil roman Sekstant, kateremu so v naslednjih letih sledili še drugi. Leta 2012 je kot avtor besedila pesmi Nemreš biti kriva ti sodeloval pri projektu Murske balade in romance. Del romana iz leta 2015 Veter in odmev je tudi zvočni CD, pri nastajanju katerega so sodelovali pevki Alja Petric in Tjaša Šimonka, kitarist Damjan Stanišić ter igralec Ludvik Bagari. Za avtorja je značilno, da v svojih romanih motivno in tematsko predstavlja pokrajino, v kateri je odraščal in v kateri živi, saj ga spominja na Križevce in Soboto, nekaj pejsažev je onkraj Mure, pa tudi iz Lendave.
V zadnjih letih se je intenzivneje začel ukvarjati s svojimi predniki. Literarno je začel ubesedovati njihove življenjske zgodbe v povezavi s svojo lastno. Nastali so romani Vse moje Amerike, Stric Geza gre v Zaturce in Plastenje s(r)amot. Slednjega je zasnoval skupaj z gluhoslepo avtorico Jožico Atelšek in ji na ta način pomagal, da je tudi sama napisala svojo življenjsko zgodbo. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Leta 2023 je sestavil obsežen popotni (kolesarski) vodnik po evangeličanskih cerkvah v Prekmurju ter življenjskih postajah številnih prekmurskih evangeličanskih piscev, ki je bil vključen v knjigo, posvečeno okroglim obletnicam pisateljev Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bukviča z naslovom So z nami, smo z njimi: izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča.
