Žalost svojcev se je sprevrgla v zgražanje vseh pogrebcev

Ker je nasprotoval raztrosu pepela, je duhovnik zapustil pokopališče je žalujoče pahnil v še globljo žalost

V zadnjih februarskih dneh in na začetku letošnjega marca, je ena osrednjih tem številnih pogovorov v širšem območju Prekmurja, zlasti na območju panonskega turističnega bisera Moravskih Toplic, žalostna zgodba za katero je poskrbel dr. Andrej Lažeta, katoliški župnik v župniji Gospodovega vnebohoda v Bogojini, in župniji sv. Martina v Martjancih, Omenjeni duhovnik, ki je že nekaj časa v „službi“ v murskosoboški škofiji, namreč ni dokončal pogrebnega obreda, ker je nasprotoval raztrosu pepela pokojnega domačina iz Moravskih Toplic, Avgusta K., ki je umrl v 77. letu življenja. Kot je povedal poznavalec razmer, si je „naš župnik očitno mislil, da če lahko bogovi v belem – zdravniki lahko delajo kaj hočejo, lahko on tudi v duhovniškem talarju odločam kaj in kako se bo dogajalo na mojih pogrebih.“ Žal pa s takimi ekstremnimi prijemi nekateri duhovniki bolj škodujejo kot koristijo cerkvi in vernikom, ki jim niso pomembni izobrazba in doktorati, temveč skromnost in človečnost duhovnikov.

„Moje srce mi ne da miru in moja dolžnost je, da vam obelodanim, kaj se je zgodilo na pogrebu. Menim, da je prav, da veste, kaj se je zgodilo,“ je za soboški Vestnik, ki je o zadevi prvi poročal, spregovorila žalostna Martina K., ki se je 16. februarja na lokalnem pokopališču v Moravskih Toplicah poslovila od svojega očeta. Podrobno nam je tudi razložila, kako se je vse skupaj odvijalo.

Pogreb, na katerem je na lastno želo pokojnika bil predviden raztros pepela, je bil 16.2. ob 13. uri, opraviti bi ga moral duhovnik Lažeta. Nekaj minut pred začetkom poslovilnega obreda je do žalujočih v mrliški vežici pristopil eden od pogrebcev pogrebne službe z besedami, da bi duhovnik rad govoril s svojci umrlega. Do Lažete so odšli pokojnikova žena, pokojnikov sin s partnerko in partner naše sogovornice. „S sestro sva ostali v vežici. Naenkrat sem zaslišala glasno kričanje, iz katerega sta vejala jeza in agresija. Kričanje se je slišalo v mrliško vežico, ljudje zunaj so obmolknili. Nastala je smrtna tišina. Slišala sem župnika, kako je s sovražnim tonom kričal, da takega pogreba ne bo izvedel,“ s solzami v očeh govori pokojnikova hčerka Martina in dodaja: „Da je raztros pepela kristjana greh,“ je domnevno zakričal duhovnik in domnevno celo žugal s prstom proti žalujočim svojcem, ki so se Lažeti opravičili, da tega, da ne želi opravljati pogrebov z raztrosom pepela, niso vedeli in da jim je zato zelo žal.

Žalujoče je zmotilo tudi, da župnik kljub dogovoru ni prebral žalnega govora, je pa ko so svojci in pogrebci z žaro prišli iz mrliške vežice, sicer začel pogrebni obred. Zmolil je očenaš in zdravomarijo, nato se je enostavno obrnil in odšel. Po petih minutah. „Mojega očeta preprosto ni hotel pokopati. Spregovoril ni niti ene besede o njem, čeprav smo bili za to dogovorjeni. Vse tisto, kar sem zapisala o njem in mu poslala po elektronski pošti, je župnik odnesel s sabo, tako da smo ostali brez vsega.“ Umrli Avgust K., ki je bil katoliške veroizpovedi z opravljenimi vsemi zakramenti, si je sam zaželel pogreba z raztrosom pepela. „Župnik pred pogrebom niti z eno besedo ni omenil, da on tovrstnih pogrebnih obredov pred raztrosom pepela ne opravlja, čeprav ga ostali duhovniki iz naše okolice opravljajo,“ je ogorčena Martina, ki če bi vedela, da bo zaradi raztrosa pepela pri duhovniku nastal zaplet niti ne bi šla k Lažeti. Če bi vedela za njegov odpor do pogrebov z raztrosom, pa bi mu „sama že na začetku najinega pogovora v župnikovi pisarni o tem, kako bo potekal pogreb, zelo jasno razložila, da bo šlo za raztros pepela. Ampak če ta informacija služi le njemu, bi seveda pričakovala, da bi si jo sam pridobil.“ Po njenem prepričanju, župnik „ni korektno opravil svoje naloge oziroma jo je opravil površno, saj se sploh ni pozanimal, za kakšno vrsto pogreba gre. Zdelo se je, kot da dela po tekočem traku. Našemu pogovoru na župnišču ni posvetil dovolj pozornosti in časa, čeprav sem mu jasno in glasno povedala, da so mi cerkveni obredi več kot tuji.“ Čeprav ji je obljubil, da bo na pogrebu povedal nekaj besed o pokojnem očetu, kar je pritrdil tudi s trm, da ji je na list papirja napisal naslov svoje elektronske pošte, kamor naj pošlje podatke iz življenja očeta, od tega ni bilo nič.

Tako sogovornico, kot vse žalujoče je župnik na dan pogreba pahnil v še globljo žalost in stisko. Zato je Martina že v ponedeljek, 19.2., po pogrebu poslala elektronsko sporočilo na naslov Škofije Murska Sobota, nato še na vodstvo SŠK, a do petka, 1. marca, od nikogar ni prejela prav nobenega odgovora na svoja vprašanja. Želela je predvsem jasna pojasnila, zakaj duhovnik Andrej Lažeta ni opravil pogreba, kakor velevajo pastoralne smernice Slovenske škofovske konference. Po teh smernicah mora duhovnik pred samim raztrosom pepela ob žari pred mrliško vežico zaključiti pogrebni obred ali sveto mašo, ne sme pa sicer sodelovati pri sprevodu in raztrosu pepela na mestu za raztros na pokopališču. Martina je kot razlog, zakaj se je odločila svojo stisko deliti z drugimi navedla kako je prepričana, da mora javnost izvedeti, kaj se je zgodilo med pogrebom njenega očeta. „Nato naj si vsak o tem ustvari svojo sliko. Na pogrebu je bilo okoli 200 ljudi. Vsega tega ne želim zaradi sebe. Nikakor. Želim, da se opere ime mojega očeta, ki v tem primeru ne nosi nobene krivde. On je zgolj umrl, oskrunjena pa sta njegova čast in njegovo ime. In to zagotovo ne po njegovi krivdi,“ je žalostna in ogorčena pokojnikova hči, ki je še dodala: „Ko se bom spominjala pogreba svojega očeta, ta ne bo povezan z žalostjo zaradi njegove smrti, ampak s šokom, z žalostjo in razočaranjem nad tem zadnjim obredom. No, v resnici to ni bil obred. Bilo je skrunjenje časti mojega očeta. Hudo mi je in še sedaj ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Vse bolj se mi zdi, da še vedno sanjam.“

Še veliko nam je Martina zaupala, skratka pa želi, da vi vedo, da „župnik ni korektno opravil svoje naloge oz. jo je opravil površno, saj se sploh ni pozanimal, za kakšno vrsto pogreba gre. Zdelo se je, kot da dela po tekočem traku. Našemu pogovoru na župnišču ni posvetil dovolj pozornosti in časa, čeprav sem mu jasno in glasno povedala, da so mi cerkveni obredi več kot tuji. Po incidentu sem spraševala ljudi okrog sebe in nihče ni vedel, da župnik Lažeta tovrstne pogrebe z raztrosom pepela ne opravlja. Ker tega tudi sama nisem vedela, temu nisem pripisovala nikakršnega pomena. Vsak si zasluži dostojen pokop ne glede na svojo zadnjo željo v zvezi s pokopom. Čeprav posodobljene smernice iz leta 2019 jasno narekujejo, da duhovni pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogreba, župnik tega ni upošteval. Zakaj ostali župniki (npr. Murska Sobota, Beltinci, Ljutomer) opravljajo tovrstne pogrebe? Vsak lahko dela, kar mu je po godu? Zakaj do sedaj ni nobenega odziva na moj dopis? Zaslužili bi si vsaj pojasnilo. Vsekakor gre za neprimerno obnašanje župnika. Na srečo dogodka in svojega obnašanja (dretja, žuganja, agresije) ne more zatajiti, saj je bilo na pogrebu prisotnih okrog 200 ljudi, ki lahko vse to potrdijo.“

Sicer pa smo tudi sami hoteli slišati tudi drugo stran, in sicer o razlogih, zakaj duhovnik Lažeta ni dokončal pogrebnega obreda, kot to velevajo navodila SŠK. Žal pa, ne na soboški škofiji in ne pri samem Lažeti, kljub vsem pisanjem in klicanjem, nismo bili uspešni.

Kaj pravi SŠK – Obred bi moral zaključiti pred raztrosom

O pogrebih z raztrosom pepela, so pred leti razpravljali tudi slovenski škofje, in sicer so na 115. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala novembra 2019, glede raztrosa pepela pokojnih na pokopališčih določili, da »voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda, lahko tudi pogrebno sveto mašo, in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa – sprevodu – in pri dejanju raztrosa«. Ob tem so takrat slovenski škofi še povabili duhovnike, katehiste in katehistinje ter ostale pastoralne delavce, naj vernike poučijo o pomenu, ki ga ima pokop telesa umrlih v krščanstvu, ter spregovorijo o spoštovanju do teles umrlih in molitvi za pokojne. V izjavi SŠK iz novembra 2019 gre sicer za posodobljene smernice, povezane z raztrosom pepela pokojnih.

Duhovnik, dr. Andrej Lažeta je mimogrede 29. oktobra 2021, na Teološki fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: »Vpliv verskih resnic o Devici Mariji na duhovno, moralno in kulturno življenje prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja«.