Gre za četrto generacijo umetnikov iz oljarsko-mlinarske podjetniške družine z obrobja Radgone
V Spominski hiši Šaruga je minulo soboto potekala posebna slovesnost, kjer kateri so na svoje prišli ljubitelji različnih umetnosti, zadeva pa je še posebej bila namenjena 11-letni Sari, ki je doslej sodelovala na nekaj skupinskih razstav, sedaj pa je pripravila prvo samostojno. Uvodoma je vse prisotne pozdravila Sarina mama Svetlana Šaruga, in jih povabila, da prisluhnejo pestremu programu, nato pa su ogledajo v galeriji Spominske hiše razstavljena Sarina dela in spominske prostore njenima prababici Mileni in pradedku Feriju. Tako je Spominska hiša Šaruga gostila množico obiskovalcev, ki so prišli poslušat in si ogledat ustvarjalnost najmlajših članic družine, Sare in Ines ter njune prijateljice Julie. Program je v pred odprtjem razstave, v promocijski dvorani oljarne vodila Katja Kociper, z mlado slikarko pa se je pogovarjala njena teta, prav tako likovna in literarna umetnica Milena M. Reščič, ki je tudi predstavila mlado avtorico in njena dela
„Tokrat smo razstavili slikarske dela Sare Šumak – Šaruga, ki je četrta generacija družine Šaruga. Vsa njena dela so razdeljena v smiselne vsebinske skupine, tako kot jih je razporedila sama. Barvna paleta sega od temačnih, zamolklih do svetlih in razpršenih vedrih barvnih tonov. Njen izraz je govorica bogatega spektra barvnih ploskev in črt. Črte, barvne črte so jo pritegnile v svoj objem že pred prihodom v prvi razred OŠ Gornja Radgona. Kmalu je udomačila velike barvne ploskve, ki jih širokimi potezami čopiča nanaša na platno. Slika v sistemu odprte vsebine, ki se prosto širi. Tako je naslovila skupine del te razstave: Vesolje, Mavrica, Pokrajina, Cvetje, Metulji…Slikanje je veliko okno v njen lastni svet predstav o svetu,“ kot je dejala teta Milena, avtorica Sara pa je obiskovalcem tudi razložila kako nastajajo njena dela. Vsi prisotni so si jih z veseljem in občudovanjem ogledovali in jo spraševali o njenem delu.
Tudi njeno sestrično Ines in prijateljico Julijo, ki sta tokrat poskrbeli za glasbeni in recitatorski del prireditve, je predstavila in se z njima pogovarjala Milena M. Reščič. Ines Kociper, Sarina sestrična, prav tako četrta generacija družine Šaruga in radgonska petošolka se od malega ukvarja z glasbo, nekoč je plesala balet, sedaj hodi v oddelek solo petja ZGŠ Maestro. Bere in se zanima za nove stvari, rada je v družbi svojih vrstnic. Pred dnevi je pela na skupnem koncertu ZGŠ Maestro in Glasbene šole mesta Bad Radkersburg. Tudi Julia Jerič, Inesina prijateljica, radgonska petošolka, ki se od malega se ukvarja z glasbo, tudi ona je učila baletnih korakov, kasneje se je odločila za učenje klavirja na Glasbeni šoli Gornja Radgona. Zanimivo je, da so vse tri učenke OŠ Gornja Radgona, bile pred tem na delovnem srečanju v osnovni šoli na Hrvaškem. Za glasbeno kuliso sta pevka Ines in pianistka Julia izbrali dela glasbenikov in piscev besedil kar odmaknjenih generacij, saj je najstarejša skoraj ponarodela Lipa zelenela je. Povedali sta, da je ob melodijah bilo pri izbranih skladbicah tudi lepo lepo besedilo, ki veliko pove.
Sicer pa je tokrat program bil sestavljen tako, da je predstavil najmlajše ustvarjalce in je segal v spominu med ljudi in leta, ki so nekoč bila. Pravijo, narodi brez spomina na svoje korenine izumirajo. Brez spoštovanja do dela naših prednikov in sodobnikov izgubljamo svoje človeško bistvo. Glasbenici sta v svojem programu izbrali dela iz slovenske glasbene preteklosti, ki niso izzvenela in jih radi poslušajo vse generacije. Med nami so bili, so sedaj in bodo ljudje, ki se jih in bodo zaradi njihovega občutenja soljudi v določenem času, še dolgo spominjali. Na srečanju je avtorica Milena M. Reščič podarila nastopajočim in svojim najbližjim, prevajalki Evi Sarjaš, prijateljicama njene mame Milene Šaruga, Inge Ivanek in Mariji Šedivy, knjigi o obeh starših
Mileni in Feriju Šaruga. To je pospremila z besedami: „Zdi se mi najprimerneje, da predstavim drobni knjigi o Mileni in Feriju Šaruga ob tej priložnosti. Knjigi sta nastajali kar nekaj časa in sta izšli v omejeni nakladi. Mislila sem jih izdati ob mamini stoletnici rojstva, vendar smo se takrat morali zaustaviti za dve leti. Mesec mladosti in mladi ustvarjalci so najprimernejše okolje v katerem sta oba delala in živela. Živimo sedaj v tem času, vendar smo brez spomina na ljudi in čase pred nami le lupine, ki jih viharni čas zanaša sem ter tja. Toliko bolj je vredno pozornosti, da se v nekoč ruralnem okolju posamezniki in družine trudijo ohraniti tradicijo širjenja kulture, ki je bila v preteklosti središče dogajanja v kraju. To je takrat uspelo Mileni in Feriju Šaruga in prebivalcem Melov. V promocijski dvorani Oljarne Šaruga sedaj njuni potomci predstavijo oljarstvo, zgodovino, sedanje možnosti in prikažejo stiskanje olja v oljarni. V stari družinski hiši smo uredili spominska prostora staršema, znanima kulturnima delavcema Mileni in Francu Feriju Šaruga. Razstavljena so njegova manjša lesena kiparska dela, reliefi, prenovljena dela v mavcu in Milenine literarne izdaje, delni prikaz folklorne dejavnosti in lutkovnih igric.“
Po ogledu Sarinih del je sledilo druženje vseh obiskovalcev v prijetnem pogovoru in ob zakuski, ki so jo pripravili domači.
