Opozarjajo na klavrno stanje v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu, ko mora vinogradnik prodati 20 kg grozdja za 1 (en) evro
V restavraciji „Sonce“ v Rogaški Slatini, ki že več kot 200 let neprekinjeno krasi in bogati gostinsko ponudbo tega lepega zdraviliškega kraja, je potekala 68. seja sveta reda Združenja slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV), kjer so največ govorili trenutnem o stanju v vinogradništvu in vinarstvu v Sloveniji. Gostitelj srečanja je sicer bil vitez Ivan Mijošik, konzul Viteškega omizja Celje, čigava vrhunska vina in penine izvrstno dopolnjujejo kulinarične posebnosti obsotelske in kozjanske kuhinje za še tako zahtevne sladokusce. Na svojem delovnem sestanku so člani sveta reda potrdili sprejem novih pripravnikov in viteških napredovanj, ter pohvalno ocenili odločitev, da so v obdobju izolacije zavoljo pandemije korona virusa, namenili svoja sredstva za dobrodelne namene nakupu zaščitnih mask in z njimi obdarili domove starejših na območjih posameznih konzulatov viteških omizij. Ob pogovoru o izvedbi Viteškega turnirja vin, ki bo v organizaciji VO Dolenjska, Posavje in Bela krajina 16. oktobra 2020 v Gostišču Tri lučke v Sremiču pri Krškem in Viteške slovesnosti v organizaciji VO Ptuj-Ormož 28. novembra 2020 v Hotelu Primus na Ptuju, so posebno pozornost namenili zaskrbljujočim razmeram v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu ter so v posebni pisni pobudi, katero so poslali na različne naslove, zapisali predloge rešitev sedanjega stanja.
Ambasador ZSRVV, prof. dr. Milan Pogačnik, je prisotne seznanil, da so pobudo z mnenji in predlogi za rešitve, poslali: dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Zdravku Počivalšku, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Cvetku Zupančiču, predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kot je ob tem poudaril vitez vina, prof. dr. Milan Pogačnik, s predlogi želijo prispevati k razreševanju krize v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Po prepričanju vitezov je Slovenija vinorodna država z dolgoletno vinsko tradicijo, vinogradništvo pa je pomembna gospodarska panoga. Vsako leto pridelamo med 80 in 90 milijonov litrov vina. V tej proizvodnji pa je tudi raznolika v številnih kriterijih in parametrih in tako je tudi v vinogradništvu in vinarstvu. Imamo tri vinorodne dežele, katere so se v zgodovini razvile vsaka po svoji specifičnosti. Tako imamo od vzhoda do zahoda ob večjih vinskih kleteh, tudi vrhunske družinske vinogradnike. Imamo vinorodne okoliše s poprečno velikostjo vinogradov 0,2 ha do 2 ha vinograda in zato so tudi razmišljanja posameznikov o razvoju vinogradništva v Sloveniji različna, vendar legitimna in razumljiva.
„Pred nami je obdobje, ki bo verjetno veliko težje kot je bilo po letu 1999, ko se je vinski trg popolnoma zlomil zaradi viška vin (takrat zaradi izjemnih količinskih letnikov in napačne politike-interventnega odkupa grozdja). Bojimo se, da se nam lahko zgodba ponovi tudi tokrat, če ne bomo sprejeli pravih ukrepov. V kolikor država ne bo izvajala ustreznih ukrepov v smislu blaženja posledic Covid 19, lahko hitro pričakujemo tudi zmanjševanje vinogradniških površin na težje pridelovalnih območjih za katera vemo, da so najzahtevnejša za obdelavo in vinogradniki še edini skrbijo za urejenost pokrajine. Ostale površine se intenzivno zaraščajo, saj se je tudi živinoreja na teh območjih opustila. Slovensko podeželje je že tako zelo ranljivo in potrebno zaščite in še posebej se to kaže ob tej pandemiji . Prizadevanja Vlade in MKGP so velika, vendar če ne bomo izvajali uravnoteženih ukrepov pomoči ter v pomoč zajeli vseh tržnih vinogradnikov bodo določena območja z vinogradi popolnoma opuščena“, trdijo v ZSRVV.
Ob tem poudarjajo, da se v vinskem sektorju s težavami prodaje vina še bolj pa s prodajo grozdja srečujejo več let. Zadnja situacija zaradi Covid 19 pa je panogo pripeljala ponekod do brezupne situacije, še zlasti tam kjer je ena izmed največjih kleti objavila nove pogoje, glede odkupa grozdja – sramotnih 0,05 €/kg (ali 20-25 kg za en šrpicar v gostilni op.p.). „Seveda smo ob razglasitvi epidemije in prepovedi druženja pričakovali težave tudi v vinogradništvu, zato mora na prvem mestu biti razum, solidarnost, istočasno pa razmišljati dolgoročno s strateškimi cilji. Na osnovi dejanskih presežkov vina so bili že sprejeti nekateri proti krizni ukrepi, ki so tržno naravnani v smislu zmanjševanja zalog vina: krizna destilacija, ukrep možnosti zelene trgatve in podpora za skladiščenje kvalitetnega vina, vendar ne upoštevajo različnosti stanja v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Člani ZSRVV pa predlagamo še naslednje dodatne ukrepe: večji inšpekcijski nadzor uvoženega vina. V kleteh, ki imajo odkup slovenskega grozdja in uvoz nizkocenovnega vina poostriti nadzor in zahtevati, da imajo tovrstne kleti ločena skladišča za uvožena vina. Skladišča ne smejo biti na isti lokaciji, kot skladišča vina s slovenskim poreklom. Potrebno je vzpodbujati pridelavo kakovostnih vin z omejevanjem pridelka. V praksi opažamo, da določeni vinogradniki, zaradi nizkih odkupnih cen grozdja dvigujejo pridelke, kar posledično vodi do presežkov vina in slabše kakovosti vina. V novi finančni perspektivi s ciljem ohranjanja vinogradništva na težje pridelovalnih območjih dvigniti podporo za vlaganje v novejše tehnologije pridelave vina. Podpora na težje pridelovalnih in obmejnih območjih bi morala pokrivati 75 % stroškov investicije. Za male in srednje velike vinogradnike odobriti destilacijo vina iz prijavljenih zalog vina do 50%. Pospešiti vlaganja v posodobitve tehnologij in skladiščnih kapacitet pri družinskih kmetijah, katere morajo dolgoročno postati steber razvoja vinogradništva in vinarstva. Podpora ustanovitvi in ureditvi skupne platforme »Slovenija vinska destinacija«. Ureditev skupne platforme »Slovenija vinska destinacija« bi morala potekati v treh smereh z naslednjimi dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji.“
Dodali so tudi tri ciljne teze, in sicer I. Analiza in predstavitev Slovenije (vinorodni okoliši-posebnosti, unikatnosti), sortiment (natančni opisi značilnosti posameznih sort glede na rastišče, izdelava talnih monolitov z natančnimi opisi , podnebne razmere – prevodi v tuje jezike). Aktivnosti: – Postavitev tipičnih »terroirjev« za posamezne pod okoliše s t.i. promocijskimi točkami z monoliti tal. Poljudno strokovna predstavitev obiskovalca seznani z možnimi pričakovanji ob poskušanju vin. Diferencirati lege na osnovi tipa tal in njihovih vplivov na karakter vina (»mikrorajonizacija«); Izdelava promocijskega materiala (pedo-video itd.) in ga uporabiti za promocijo z vključitvijo v platformo »Slovenian wine« – trajanje projekta: 3 leta; II: Promocija, turistični marketing – Analiza obstoječe turistične infrastrukture – ponudbe, zgodovina povezane z vinarstvom…Aktivnosti: Skupna spletna platforma, Oblikovanje in variiranje ključnih marketinških elementov, upravljanje z družbenimi omrežji, izdelava promo materialov, priprava podatkov za press, novinarski incoming, masterclassi in roadshowi, oglaševanje in promocija v ključnih medijih – trajanje: 1 leto in se nadaljuje glede na potrebe vinarjev; III: Trženje, organizacija vinskih dogodkov, skupni nastopi. Aktivnosti: skupni nastopi na sejmih, festivalih, spletna prodaja, vinoteke, vinski dogodki-koledar prireditev, povezovanje in mreženje vinarjev. V Sloveniji so vinogradniki povezani v treh skupinah Vinska družba, Zveza družinskih vinogradnikov in vinarjev in VINIS, katere zastopajo zgolj interese svojih članov v kolikor želimo resnejše sodelovanje in poenotenje sektorje bi bila nujna ustanovitev enotnega telesa in vstop vinskega sektorja v zakon o promociji.
Omenjeni osnovni dokument je pripravil Andrej Rebernišek, vitez vina, VO Ormož Ptuj. Pri razpravi in pripravi končnega dokumenta pa so sodelovali člani sveta Reda in konzuli viteških omizij (po abecednem redu): Zlatko Borak, Ema Bratovž, Janez Dežman, Gašpar Gašpar Mišič, Milan Kneževič, Janez Kramberger, Ivan Mijošek, Štefan Pavlinjek, Milan Pogačnik, Aleks Štakul, Aleksander Štampar, Blaž Žibret.
