Prvo evropsko ocenjevanje medu, s 114 vzorci iz 11 držav, poudarilo pomen kakovosti in sodelovanja
Čebelarska zveza Slovenije (ČZD) je v sodelovanju z Obalnim čebelarskim društvom Koper izvedla prvo evropsko ocenjevanje medu, ki je združilo 114 vzorcev medu iz 11 držav. Dogodek je pomembno prispeval k povezovanju čebelarjev na evropski ravni ter k promociji kakovostnih čebeljih pridelkov. Slovenija, kot izvorna dežela kranjske čebele in država z bogato čebelarsko tradicijo, je ponosna gostiteljica tega dogodka, ki je poudaril pomen kakovosti medu in preglednosti na evropskem trgu. Na ocenjevanju je sodelovala desetčlanska strokovna komisija. Med so ocenjevali v petih kategorijah (akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med), najboljši trije medovi v vsaki kategoriji pa so prejeli naziv Evropski prvak 2024 in druge prestižne nagrade. V ospredju so bili slovenski vzorci, saj so od skupno 15, osvojili 10 kolajn, od česa štiri zlate.
Končni vrstni red, akacijev med: 1. Josip Pintar (Hrvaška), 2. Peter Kolar (Slovenija), 3. dr. Balázs Kolics (Madžarska) itd.; Cvetlični med: 1. Franc Hočevar (Slovenija), 2. Vesna Komac (Slovenija), 3. Gyula Ács (Madžarska) itd.; Gozdni med: 1. Čebelarstvo Jelenc (Slovenija), 2. Jozef Volansky (Slovaška), 3. Jernej Benedičič (Slovenija) itd.; Lipov med: 1. Zvonko Sedmak (Slovenija), 2. Róbert Hanzel (Madžarska), 3. Marjan Lapanja (Slovenija) itd.; Kostanjev med: 1. Tilen Velkovrh (Slovenija), 2. Luka Jurečič (Slovenija), 3. Simon Korošec (Slovenija).
Dogodka se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je v slavnostnem nagovoru poudarila: „Čeprav nismo konkurenčni v količini pridelanega medu, je kakovost slovenskega medu tista, ki nas uvršča med najbolj prepoznavne v svetu. Naj današnji dogodek ne bo le praznovanje dosežkov, temveč tudi navdih za nove korake k trajnostni in povezani prihodnosti.” Po njenem so ocenjevanje medu in podobne pobude ključnega pomena za vzpostavitev trdnih temeljev za sodelovanje čebelarjev iz različnih evropskih držav, še posebej v luči nedavno sprejetih sprememb direktive o medu. Nova pravila, ki se bodo začela uporabljati leta 2026, bodo povečala preglednost glede porekla medu in prispevala k boju proti potvorbam. Zato bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpiralo podobne projekte, ki krepijo zaupanje potrošnikov v lokalne pridelke in podpirajo trajnostno pridelavo medu na domačem in evropskem trgu. Splošna ocena je tudi, da je ocenjevanje medu v Kopru, ki naj bi v bodoče potekal vsako leto, pomembno prispeval k povezovanju čebelarjev na evropski ravni ter k promociji kakovostnih čebeljih pridelkov.
Slovencem je pripadlo 10 kolajn, od česa štiri zlate (Foto: MKGP)