Podelili so priznanja najbolj skrbnim lastnikom slovenskih gozdov za leto 2024
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je že 26. leto zapored izbral najbolj skrbne lastnike gozdov po posameznih območnih enotah. Na posebni slovesnosti na Cekinovem gradu v Ljubljani so nagrajence počastili za njihov doprinos k ohranjanju in gospodarjenju z gozdovi, pri čemer je direktor ZGS Gregor Danev poudaril, da so lastniki ključni za prihodnost slovenskih gozdov, zlasti ob vse pogostejših vremenskih ujmah. Direktor Danev je izpostavil tudi vse večjo vlogo žensk pri gospodarjenju z gozdovi, saj je med letošnjimi nagrajenci tudi več žensk. Sicer pa, med 400.000 lastniki, ki imajo v lasti tri četrtine vseh slovenskih gozdov, je ZGS v vsaki izmed svojih 14 območnih enot izbral najbolj skrbne. Nagrajence so pohvalili za zgledno gospodarjenje, spoštovanje večnamenske vloge gozdov in prizadevanja za varno delo ter strokovno usposobljenost.
Danev je hkrati poudaril, da se razmere zaradi vremenskih ujm, kot so vetrolomi in podlubniki, hitro spreminjajo. „Skoraj vsako leto imamo ujme, zato morajo biti lastniki sedaj še toliko bolj aktivni pri svojem gospodarjenju, kar pomeni, da pospravijo gozdove zaradi varstva gozdov, po drugi strani pa morajo prepoznati, da je treba na tistih površinah, kjer so pospravili podrto drevje, vlagati v mladi gozd,“ kot je dejal. Kljub lanskim ujmam je sanacija gozdov izjemno uspešna: 80 odstotkov gozdov po vetrolomu in 96 odstokov po napadih podlubnikov je že obnovljenih.
ZGS je letos zabeležil najmanj smrtnih nesreč doslej, le štiri, vendar Danev opozarja, da je vsaka smrt preveč. Izobraževanje in varnost bosta še naprej ključna poudarka v njihovem delu. Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila pomen usposabljanja in vlaganja v opremo za varno delo v gozdu. Ministrstvo zato sofinancira nakupe sodobne mehanizacije in varnostne opreme ter omogoča tečaje za lastnike gozdov. „Tokratni nagrajenci sodijo med tiste, ki se zavedajo pomena gozda zase, za družbo in za prihodnje rodove. Prav od lastnikov gozdov je v veliki meri odvisna kakovost in intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, s tem pa tudi večja in smotrna raba lesa v Sloveniji. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitev priznanj je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, je tudi odraz dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z zavodom za gozdove,“ je menila Korenjak. Kot je dejal podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek, na zvezi pozdravljajo take projekta, ker tako lahko pokažejo „pozitivno luč primere dobre prakse.“ Bi si pa po njegovih besedah želeli večjega delovanja zavoda za varstvo narave, saj že več let opozarjajo na težave na področju vdora v gozdove in vožnje v naravnem okolju.
ZGS vsako leto izbere najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, želijo izpostaviti zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov sicer poteka od leta 1999, njegov namen pa je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Ustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki je strokovno vodeno na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi in s pomočjo strokovnjakov javne gozdarske službe, zagotavlja optimalno in trajno proizvodnjo lesa in obenem uresničevanje vseh ostalih ekoloških in socialnih vlog gozdov, ki jih gozdovi zagotavljajo celotni družbi. Po zaključku slovesnosti so si udeleženci ogledali tudi razstavo fotografij na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, ki je nastala ob praznovanju 50-letnice gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji. Razstava najboljših fotografij mednarodnega fotografskega natečaja bo sicer na ogled do 15. januarja 2025.
Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2024 so po območnih enotah (OE): Gorazd Vončina (OE Tolmin), Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica (OE Bled), Štefan Zupan (OE Kranj), Ivan Bajde (OE Ljubljana), Janez Sluga (OE Postojna), Franc Jaklič (OE Kočevje), Branko Faleskini (OE Novo mesto), Vinko Golčar (OE Brežice), Roman Zakšek (OE Celje), Mateja Kavšak (OE Nazarje), Stanislav Sedovnik (OE Slovenj Gradec), Zlatka in Ivan Vivod (OE Maribor), Peter Andrejčak (OE Murska Sobota) in Dušan Kalčič (OE Sežana).
Zanimiv je primer iz OE Murska Sobota, kjer je že drugo leto najbolj skrben gozdar postal duhovnik. Po tem, ko je lani slavil katoliški duhovnik Janez Ferencek (župnija Apače), je to letos uspelo evangeličanskem duhovniku Petru Andrejčaku (Cerkvena občina Hodoš), ki je s svojimi dejanji v tem letu še dodatno zaznamoval življenja ljudi v skupnosti. Ko je leta 2006 Peter Andrejčak, danes predsednik Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO) Podpornica ter duhovnik Evangeličanske cerkve na Slovenskem, prvič stopil na slovenska tla, ni mogel niti slutiti, da bosta njegovo življenje tako močno zaznamovali ljubezen do sočloveka in želja po pomoči. Več kot desetletje je že posvetil temu, da prihaja k ljudem in jim prinaša upanje ter praktično pomoč. V nasprotju s tradicionalno predstavo o duhovniškem delu, da je sestavljeno zgolj iz pridig in molitev, je Peter ugotovil, da je resnična služba drugje – v služenju in pomoči drugim. Ob tem poudarja, kako je včasih veljajo nepisano pravilo, da skrben lastnik gozda ne sme posekati preveč gozda, da ga bo pustil še za naslednje generacije, žal pa je splošna ocena, da so se razmere v zadnjih desetih letih bistveno spremenile, saj skoraj vsako leto imamo ujme, zato morajo biti lastniki gozdov sedaj še toliko bolj aktivni pri svojem gospodarjenju, kar pomeni, da pospravijo gozdove zaradi varstva gozdov, po drugi strani pa morajo prepoznati, da je treba na tistih površinah, kjer so pospravili podrto drevje, vlagati v mladi gozd.
