Znani so zmagovalci akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna: »Atmosfero kraja se da začutiti tudi, če v njem ne srečaš nikogar«
Že z začetkom avgusta se je na teren odpravila strokovna komisija akcije „Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020“, ki je skrbela za vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder. Letos so se izboru pridružile tudi slovenske vojašnice, Petrol pa je v okviru natečaja ocenjeval svoje bencinske servise. Ocenjevanje je trajalo do 5. septembra, zmagovalce pa bomo razglasili na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo v Laškem potekali med 12 in 14. oktobrom. Vseslovensko tekmovanje Moja dežela – lepa in gostoljubna, v okviru katerega Turistična zveza Slovenije ocenjuje urejenost in skrb za okolje, kakovost turistične ponudbe ter gostoljubje prebivalcev, se torej počasi bliža koncu.
V njem so organizatorji dali tudi »glas ljudstvu«, saj so zainteresirani posamezniki med 10. avgustom in 8. septembrom na spletni strani Turistične zveze Slovenije lahko glasovali za NAJ lepši in NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj, NAJ lepši in NAJ gostoljubnejši turistični kraj ter NAJ lepše in NAJ gostoljubnejše večje mesto. Gre za tri kategorije, ki so v izbor prišle avtomatično, ostale predloge pa so dale občine in regijski koordinatorji, ki so povečini regijske turistične zveze ali pa društva in zavodi. In prebivalci Slovenije so za najlepše večje mesto izglasovali Celje, na drugo mesto se je uvrstilo Velenje, na tretje mesto pa Koper. V kategoriji naj zdraviliški kraj je slavilo Laško, drugo mesto so zasedle terme Olimia v Podčetrtku, tretje pa Moravske Toplice. V kategoriji naj turistični kraj je slavila Izola, drugo mesto je zasedel Bovec – Čezsoča, tretje pa Kranjska Gora. Na rezultate državne strokovne komisije pa bo treba počakati do Dnevov Slovenskega turizma, ki bodo v Laškem med 12 in 14. oktobrom. Kot rečeno, državna strokovna komisija pod okriljem TZS je med 1. avgustom in 5. septembrom prečesala celotno Slovenijo, zdaj pa zbirajo njihove rezultate.
Moja dežela – lepa in gostoljubna je za slovenske kraje to, kar so za gostince Michelinove zvezdice – prestižno priznanje, da delajo odlično. »Slovenija je iz leta v leto bolj urejena. Če pogledam 10 let nazaj, potem vidim, da ni primerjave. Razvoj je velik. Ljudje se trudijo in ko grem na teren poskušam prepoznati prostovoljsko delo turističnih društev in njihovih članov. To je neizmeren prispevek celi Sloveniji,« je poudarila izkušena ocenjevalka Ivica Počervina, ki v natečaju sodeluje že več kot desetletje. Ocenjevalne pole, ki bodo letos prvič na tablicah, zelo natančno opredeljujejo kategorije. Ocenjuje se vse, od dostopnosti do kraja, prometne in horitkulturne ureditve, turističnih, športnih in kulturnih objektov do trajnostne naravnanosti in gostoljubnosti.
»Atmosfero kraja se da začutiti, tudi če v njem ne srečaš nikogar. Dobiš nek občutek. Gledamo predvsem pozitivne stvari, kako se kraj razvija, kako je urejen,« je osnovni ocenjevalni kriterij izpostavila Ivica Počervina, ki na pot odhaja z eno samo željo – po lepem vremenu. »Želim si, da bi imela na terenu vedno lepo vreme, saj to izredno vpliva na oceno. Če si nekje v dežju, nevihti, potem težko odneseš lepe vtise. Znati si jih moraš izluščiti, da zaradi vremena nek kraj ne prizadeneš z neko oceno,« je pred odhodom na teren bila samokritična.
V natečaju, ki letos poteka že 29. po vrsti, njegovo častno pokroviteljstvo pa je tokrat prevzel predsednik vlade Janez Janša, sodeluje 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev, 13 zdraviliških krajev, 7 »youth hostlov«, 19 kampov in glampingov, 16 tematskih poti ter 14 slovenskih vojašnic. Za ocenjevanje najbolj zahtevna kategorija so mestna, vaška in trška jedra, zato v strokovni komisiji sodelujeta dva arhitekta, Peter Ogorelec in Lanka Molek ter prof. dr. gradbeništva Anton Prosen. »Odločitev, da se ocenjuje mestna, vaška in trška jedra, je stara odločitev, saj gre običajno za zgodovinska jedra, ki so tudi nosilci nekih tradicij, identitete. Desetletja so bila zanemarjena, zdaj pa se po zaslugi evropskih sredstev tudi pri nas končno nekaj spreminja. V Evropi so z obnovo začeli že leta 1975, pri nas pa 20 let kasneje. Seveda so središča v tem času še bolj propadla, se spremenila. Obstaja neka zavest, da gre za nekaj dragocenega, kar je treba obnoviti, » je pojasnila Lenka Molek.
