Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki združuje govedorejce širšega področja Slovenskih goric, letos praznuje 30. letnico obstoja
Na Turistični kmetiji Pri Alenki na Gornjih Ivanjcih, se je zbralo več kot 70 članov Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona, ter številni gostje, med katerimi tudi: mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda MS; Janko Petrovič, direktor mlekarske zadruge Ptuj; Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona, Sašo Norčič, načelnik Upravne enote Gornja Radgona, Milan Kaučič, Veterinarska postaja Gornja Radgona, Primož Pevec, predsednik Zveze društev rejcev za lisasto pasmo Slovenije, Branko Žnidarič, predsednik govedorejskega društva Ljutomer – Križovci in drugi gostje.
Na zboru društva s 170 člani, ki ga je vodil Boris Merčnik, je delu društva in načrtih za prihodnje spregovoril njegov predsednik Drago Cetl, ki društvo vodi že vrsto let. Kot je povedal, so lani kljub covidu-19, ki je omejeval delovanje, so izpeljali nekaj pomembnih dogodkov. Posebej je izpostavil nastop na Kmetijsko živilskem sejmu Agra. Kot predvidevajo, bi naj 30- letnico delovanja društva praznovali s svojim nastopom na jubilejnem 60. KŽS Agra, ki ga vsako leto prireja Pomurski sejem. Če jim bo uspelo ustvariti finančno konstrukcijo, se bodo junija na Pomurskem sejmišču organizirali tudi razstavo govedi listate pasme. Ob tem pa ne bodo zanemarili svoje redne dejavnosti, predvsem strokovnih ekskurzij, kjer njihovo člani spoznavajo sodobni način reje živine in kmetovanja živinorejskih kmetijah doma in tujini.
Ker je bil zbor volilni so izvedli volitve novih članov v organe društva, ki ga bo še naprej vodil Drago Cetl. Ob tem je Cetl izrazil zadovoljstvo, da so v organe društva izvolili veliko mladih članov, kar je garant, da bo društvo še naprej dobro delovalo. Na zboru so spregovorili tudi gostje, o težavah s sušo, ki že sedaj tare kmete, je spregovoril direktor KGZ M.S. Stanko Kapun. Kot je povedal, je v tem sušnem obdobju pomembno, da kmetijci izvedejo analize tal, da lahko, s pravilnim dognojevanjem z mineralnimi gnojili, prihranijo veliko denarja, kajti gnojila so vse dražja. Načelnik UE Gornja Radgona Sašo Norčič, je spregovoril o pridobivanju gradbenih dovoljen za gradnjo objektov za potrebe kmetij. Direktor KZ Radgona, Danilo Rihtarič je izpostavil težave, ki so prisotne v kmetijstvu, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, Janko Petrovič, pa je svojo razpravo posvetil težavam pri prireji mleka.
Državni sekretar mag. Aleš Irgolič, je v razpravi posvetil veliko besed o pomoči kmetijstvu. Kot je dejal, brez subvencij kmetijstvo ne more preživeti. Dejal je, ko govorimo o samooskrbi prebivalstva, moramo vedeti, da je hrana pridelana doma dražja. Zato, da bodo kmetje preživeli in proizvajali več hrane jim mora država pomagati. Poenostaviti bi morali izvajanje javnih naročil za hrano zavodov in drugih odjemalcev kmetijskih pridelkov, kajti sedaj je ta zakonodaja komplicirana. Tu so se oglasili člani zbora, kjer so dejali, da inšpektorji, ki se vsak čas pojavljajo na dvoriščih kmetij, uničujejo kmetije, zlasti male. Zanimiva je bila misel sekretarja mag. Aleša Irgoliča: »V Sloveniji je 60.000 kmetij, ki ne ‘proizvajajo’ hrane, temveč pridelujejo le surovine za predelovalno industrijo. Treba je vedeti, da brez kmeta ne bo hrane.« Udeležence zbora je nagovoril tudi župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko; »Poslušam, ko se mnogi pritožujejo, da jim smrdi, ko kmet gnoji z gnojnico. Nič pa jim ne smrdi, ko dajo na krožnik tisto kar v tem smradu pridela kmet. Menim, da bi moral biti kmet tisti, ki s ukvarja s kmetijstvom, biti bolj spoštovan in imeti več od svojega dela v kmetijstvu. Glejte, tudi na kmetijah ni več delavne sile. Kljub vsej kmetijski mehanizaciji vidimo, da kmet orje celo ponoči, tudi ob nedeljah in praznikih, kar kmet v preteklosti nikoli ni počel. Kmet se danes na tak način bori, da je zemlja obdelana in to za dobro vseh tistih, ki živimo od pridelane hrane«.
