Spoznavali so vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, katerega želijo postaviti na svetovni vinski zemljevid
Na Ptuju in širšem območju Štajerske je potekal izjemen dvodnevni dogodek z naslovom „Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija“. Kar 24 vinarjev, združenih v Združenje vinorodna Štajerska, je domači in mednarodni javnosti predstavili 150 odličnih vin, s ciljem postaviti Štajersko na svetovni vinski zemljevid. V okviru dvodnevnega dogodka Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija se je odvila tudi mojstrska delavnica Roberta Gorjaka. Gostje so odkrivali vse obraze štajerskega sauvingona, posebna atrakcija je bil letnik 1921 iz Ptujske kleti. Slovenija se kot vinorodna dežela še vedno ne umešča najbolje na mednarodni zemljevid vinskega sveta, bistveno bolj aktivne in prodorne so sedaj posamezne vinske regije. Štajerska se je izpostavila lansko leto, ko so se štajerski vinarji, na pobudo strokovnih institucij in skupine vinogradnikov povezali v Združenje vinorodna Štajerska. Cilj delovanja združenja je promocija okoliša, odkrivanje in predstavitev javnosti vsega kar le-ta ponuja. “Sedaj imamo 28 članov, vse velike kleti in večino najboljših tržno usmerjenih vinogradnikov ter tri strokovne institucije,” pojasni Božidar Grabovac, predsednik združenja, sicer strokovnjak za vinogradništvo in eden izmed treh partnerjev in soustanoviteljev kleti Verus.
Ena izmed dejavnosti združenja je tudi organizacija dogodka Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, ki so ga letos organizirali drugič. Namen dogodka je bil spoznavanje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Sodelovalo je 24 od 28 članov združenja, ki so na predstavitvi v ptujskem Minoritskem samostanu, na delavnici in gala večerji javnosti ponudili prek 150 odličnih štajerskih vin. Del dogodka je bil tudi obisk kleti Meum in Sanctuum ter gala večerja v kleti Dveri-Pax. Predsednik Združenje vinorodna Štajerska Božidar Grabovac: “Osrednji del dogodka je bila delavnica z naslovom Vsi obrazi štajerskega sauvignona, kjer je poleg aktualnega letnika 2022, izvrstnega, enega najboljših, letnika 2021, bilo predstavljeno tudi nekaj izjemnih arhivskih vin, ki so pokazala, da ima štajerski sauvignon tudi odličen potencial zorjenja. Največja ‘zvezda’ delavnice in celotnega dogodka je bil namreč sauvignon oz. muškatni silvanec, letnik 1921 – z besedo tisočdevetstoenaindvajset, 102 leti staro vino iz Ptujske kleti, ki je ne samo še živo, ampak je tudi v odlični kondiciji.”
Delavnico je vodil Robert Gorjak, mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, direktor šole Belvin, ki dogodek zaokrožil z mislijo: “Dejstvo je, da je skozi zgodovino, pa naj gre za Avsto-Ogrsko ali Jugoslavijo, štajerski vinorodni okoliš vedno v špici.” Dogodka se je udeležila tudi delegacija tujih vinskih strokovnjakov. Peter Moser, prvo pero avstrijskega vinskega sveta, urednik revije Falstaff: “Štajerski vinorodni okoliš ima vse potenciale postati ena od osrednjih regij za elegantna, ekspresivna suha bela vina iz Evrope, ki kljub podnebnim spremembam odražajo značaj hladnejšega podnebja. S sortama grozdja šipon in sauvignon ima regija dva asa, ki sta nedvomno lahko uspešna tudi na mednarodnem prizorišču, tako med vinoljubci kot sommelierji. Z uspešnimi in dobro organiziranimi predstavitvami, kot zdaj že drugič na Ptuju, bodo še dodatno promovirali zgodbo o uspehu vin tega zgodovinsko rastočega okoliša in uveljavili prizadevanja dinamičnih in kakovosti ozaveščenih štajerskih vinarjev. Osebno sem prepričan, da je pred štajerskimi vini svetla prihodnost, z veseljem jih spremljam in podpiram.”
Simon Woolf, Decanterjev ocenjevalec, predsednik letošnje DWWA komisije skupaj s Caroline Gilby, za severno, srednjo in vzhodno Evropo, Anglija: “Primerjava iz preteklosti desetih, celo dvajsetih let nazaj kaže, da štajerski vinorodno okoliš ni bil prepoznaven po suhih vinih, prednjačila so polsuha, in to se je zelo spremenilo. Glede na klimatske spremembe in nove vizije vinarjev lahko pričakujemo, da bo ta vinorodni okoliš postal sinonim za odlična, elegantna in sveža bela vina.”
Miquel Hudin, vinski kritik, ZDA: »Zame visoka raven kakovosti vin iz Štajerske ni bila nikoli vprašljiva. Navdušuje me inteligentna evolucija pridelovalcev, da lahko ob uporabi istega grozdja kot sosednje dežele razvijajo tako poseben, sebi lasten slog. Poleg tega menim, da se tako modri frankinji kot modremu pinotu svetlika čudovita prihodnost v regiji, kjer sicer tradicionalno prevladujejo bela vina.”
V Združenju vinorodna Štajerska so sicer ponosni na vse svoje podokoliše in znamenitosti: Pohorje, strme haloške vinograde, slikovite jeruzalemske terase, zibelko pridelave penin v Radgoni, najstarejše trto na svetu, na tradicijo strokovnega izobraževanja v Mariboru in Svečini, srce sredi vinogradov, najstarejše mesto Ptuj in njegovo vinsko zgodovino. Okoliš ima izjemno bogato zgodovino, dolgoletno tradicijo; trto so tu gojili že Kelti, Rimljani, v vseh obdobjih, v vseh političnih okoliščinah, državah, je vinogradništvo bilo razvito in okoliš je veljal za imenitnega, ne glede na državo, pod katero je spadal. „Z zadnjo spremembo vinske zakonodaje so se nekdanji okoliši Maribor, Haloze, Ljutomer Ormož, Radgona, Kapela, Šmarje Virštanj in Srednje slovenske gorice združili v enoten okoliš Štajerska Slovenija. Kot takega v tem obdobju nismo dovolj predstavljali ne doma, še manj na tujem. Začetek delovanja združenja je gotovo nov mejnik. Dejstvo, da se je združilo 28 vinarjev in da sodelujemo na promociji, je za našo prihodnost zelo pomembno,” pravi Božidar Grabovac, ki zaključuje, da bi si vinarji in vinogradniki želeli še več vinsko turistične in kulinarične ponudbe, ter seveda, da bi si njihovi iniciativi pridružili tudi drugi dobri, tržno usmerjeni vinarji, ter tako s skupnimi močmi obogatijo ponudbo in prispevajo k promociji svojega okoliša. Predsednik Združenja vinorodna Štajerska Božidar Grabovac že napoveduje dogodek za prihodnje leto. “Osrednja tema bodo penine. Na dolgoletno tradicijo pridelave penin v Gornji Radgoni smo na Štajerskem in v Sloveniji namreč vsi ponosni. Predstavili bomo tudi penine iz drugih delov okoliša in se vprašali, kaj o vsem tem vedo v tujini.”
Sodelujoči vinarji na tokratnem dogodku so bili: Albina Frešer (Šmartno na Pohorju), Domačija Brodnjak (Cirkulane), Dveri Pax (Jarenina), Herga (Mihalovci, Ivanjkovci), Hiša Joannes Boštjan Protner (Malečnik), Klet Maro (Ljutomer), Kogl (Velika Nedelja), Meum Winery (Jurij Brumec, Loče), Ptujska Klet Vinarstvo (Ptuj), Puklavec Family Wines (Ormož), Radgonske Gorice (Gornja Radgona), Sanctum (Loče), Statera Wine Estate (Zavrč), Steyer Vina (Plitvica, Apače), Marko Toplak (Winery Toplak, Juršinci), Turizem Vino, Kmetija Ratek (Ivanjkovci), Verus Vinogradi (Ormož), Vina Fleisinger (Sp. Ivanjci), Vina Kobal (Ptuj), Vina Plateis (Jakobski Dol), Vino Gaube (Zgornja Kungota), Vino Krajnc (Ivanjkovci), Vino Leber (Zg. Kungota), Vino Valdhuber (Zg. Kungota), Vino Hlade (Kamnica), Vino Jarc (Zg. Kunguta), Vino Kušter (Zg. Kungota) in Zlati Grič (Slovenske Konjice).
Združenje vinorodna Štajerska je sicer aktivno pričelo s povezovanjem in skupinskim nastopom tako v Sloveniji kot tudi v tujini lansko leto. Delujejo s ciljem uveljaviti vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in ga postaviti na svetovni vinski zemljevid, zato so tokrat v svojo regijo povabili priznane novinarje, vinske pisce in kritike iz osmih držav ter jim pripravili dvodnevno študijsko turo. Člani Združenja vinorodna Štajerska so: Albina Frešer, Domačija Brodnjak Tine Brodnjak, Dveri Pax D.O.O., Herga D.O.O. Pe Mihalovci, Hiša Joannes Boštjan Protner, Klet Maro Kobal, Wine Estate D.O.O. Kogl Meum Winery, Jurij Brumec, Ptujska Klet Vinarstvo D.O.O., Puklavec Family Wines D.O.O., Radgonske Gorice D.O.O., Sanctum Statera Wine Estate, Steyer Vina, Toplak Marko, Winery Toplak Turizem-Vino, Kmetija Ratek, Valdhuber Bogomir, Verus Vinogradi D.O.O., Vina Fleisinger, Vina Hlade, Vina Jarc, Vina Plateis – Beno Puntar, Vino Gaube, Alojzij Gaube, Vino Krajnc Vino Kušter, Vino Leber Zlati Grič D.O.O.
Fotografije: Ciril Ambrož