V torek, 11. julija obeležujemo svetovni dan prebivalstva; Do leta 2052 na svetu 9,8 milijarde ljudi
Bilo je leta 1989, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 11. julij razglasila za svetovni dan prebivalstva. Ta dan je namenjen razmisleku o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in tudi o odnosu prebivalstva do okolja in razvoja in naj bi krepil zavedanje o tem Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je dve leti pozneje, v letu 1991 svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard, novembra lani pa naraslo na 8 milijard, le 11 let za tem, ko je doseglo 7 milijard. Sedaj pa se rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje. Leta 2020 je stopnja rasti svetovnega prebivalstva prvič po letu 1950 upadla pod 1 odstotek na leto. Po zadnjih ocenah ZN naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi osemdesetih let tega stoletja.
Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta (2023), kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša od 30,5 leta. To je 10 let več kot v 1973 (21,5 leta). Med vzroki, da se mediana starosti vsakih 5 let zviša za skoraj 1 leto, so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta. Celotna stopnja rodnosti, tj. povprečno število živorojenih otrok na žensko, je na svetovni ravni po podatkih Združenih narodov leta 1963 znašala 4,6 otroka na žensko. V 50 letih se je znižala za polovico, na 2,3 leta 2022. Tako imajo vse tri največje države na svetu po številu prebivalcev – Indija, Kitajska in Združene države Amerike – stopnjo rodnosti pod ravnijo enostavnega obnavljanja prebivalstva (2,1). Združeni narodi predvidevajo, da bo tudi svetovna stopnja rodnosti v sredini tega stoletja upadla pod to raven. Do konca stoletja naj bi znašala 1,8, kar bi dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva.
V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja upadla na 1,4 otroka na žensko, a se v zadnjih 20 letih rahlo zvišuje; do leta 2100 naj bi se po napovedih Združenih narodov ustalila pri 1,7. Edina celina s stopnjo rodnosti nad 2,1 je Afrika s 4,2 otroka na žensko, a tudi tam od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro upada (zmanjšuje se za 0,05 na leto). Po oceni ZN naj bi do leta 2088 rodnost tudi na tej celini upadla pod 2,1 otroka na žensko. Živimo vse dlje: Na svetovni ravni je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2019 doseglo 72,8 leta ali skoraj 9 let več kot v 1990. Po upadu v letih 2020 in 2021, ko se je stopnja umrljivosti zaradi pandemije covida-19 zvišala, se povprečna življenjska doba znova podaljšuje – po napovedih ZN naj bi v drugi polovici sedemdesetih let tega stoletja svetovno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo 80 let.
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za deklice (73,8) po svetu je leta 2019 za 5,4 leta presegla pričakovano življenjsko dobo za dečke (68,4). Do leta 2050 naj bi se zvišala na 79,8 za ženske in 74,8 za moške.
V Sloveniji se pričakano trajanje življenja ob rojstvu zvišuje
Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji se je zniževala od 1980 do 2003, ko je dosegla rekordnih 1,2 otroka na žensko, od takrat se je počasi zviševala in dosegla najvišjo vrednost v 2021 (1,6). Po napovedih Eurostata naj bi še naraščala – stopnja rodnosti naj bi se ob koncu tega stoletja ustalila pri 1,7 otroka na žensko. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, od osamosvojitvenega leta 1991 do letos se je podaljšalo za 9 let (s 73,3 na 82,3 leta). Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 odstotke svetovnega prebivalstva. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 360.000 oziroma za petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 60.000. Mimogrede, po podatkih SURS, je Slovenija pred enim letom, 1. julija 2022 imela 2.108.732 (1.059.168 moških in 1.049.564 žensk) prebivalcev. (F.K.)
