Ljutomerski Panorganix bo dnevno ponudil 25.000 kosov solat
Ljutomerski Panorganix bo v prihodnjih dneh na trgu ponudil 25.000 kosov solate na dan, čez leto pa 35.000 kosov. Ob tem bo v Berlinu zgradil enega najbolj modernih rastlinjakov v Evropi in oskrboval največje evropske trgovske verige s skupno več kot 15.000 trgovinami, so povedali v družbi.
Panorganix, ki je na slovenskem trgu sadja in zelenjave navzoč nekaj let, solatam živa dodaja še ekološko pridelano solato v tunelih pod znamko slolata, ki jo bo prideloval v novih rastlinjakih na 2,5 hektarja površin. Ekološke nasade borovnic so povečali na 18 hektarjev, ob tem pridelujejo tudi česen in fižol. Poleg ekološke in žive solate je po besedah lastnika podjetja Maria Kurtovića vedno večje zanimanje tudi za predpakirani program, to je rezano solato in zelišča.
Pridelava v rastlinjakih omogoča celoletno pridelavo, ne glede na vreme, kar so trgovci z velikim veseljem sprejeli, saj je bila doslej bila na policah večinoma tuja ekološka solata, ugotavljajo v podjetju. Vodja prodaje Niko Miholič je ob tem za STA povedal, da je to njihov odgovor na koronsko krizo, zmanjšana pa bo tudi odvisnost od uvoza iz Italije, kar je velika pridobitev za slovenski vrt.
Pridelavo so izpopolnili, veliko časa namenjajo kakovosti ter naravi prijazni pridelavi. Kot pravi Miholič, stavijo na sonaravno kmetijstvo, torej kmetovanje v sožitju z naravo, v moderno tehnologijo in inovativne načine pridelave pa so vložili že več kot šest milijonov evrov. S tem zagotavljajo višjo kakovost certificiranih pridelkov, kar kupci prepoznavajo.
V Panorganixu poudarjajo, da z moderno in tehnološko napredno pridelavo precej manj onesnažujejo okolje v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem, saj ne uporabljajo pesticidov, ne ustvarjajo odpadnih voda ter zaradi ne obremenjujejo ogromnih kmetijskih površin. Poleg tega so z junijem biorazgradljivo plastično vrečko zamenjali s papirnato vrečko, ki se preprosto odvrže med papirnate odpadke.
Lokalno pridelana hrana ni nujno zdrava, saj konvencionalno kmetovanje uporablja številna fitofarmacevtska sredstva, ki so ljudem škodljiva in se jim vedno bolj izogibajo. Konvencionalno kmetovanje po svetu upada in temu bodo morali slediti tudi slovenski kmetje, če bo želel svoj košček pogače, saj potrošnikom ni več pomembno le poreklo, ampak zmeraj bolj posegajo po neškropljeni hrani, ki je dejansko bolj zdrava, pravi Kurtović.
Glede na letošnje razmere na trgu, ki je precej zapolnjen, kar se kaže tudi presežku solate pri številnih kmetih, ki so jo na veliko sadili, a jo potem preorali oziroma je končala v smeteh, pa dodaja, da bi morali bolj strateško izbirati, katere kulture je smotrno pridelovati, da bi lahko imeli na trgovskih policah raznoliko sadje in zelenjavo slovenskega porekla. S tem bi bila po Kurtoviću manjša tudi potreba po uvoženi zelenjavi, več premišljenosti pri načrtovanju pa bi prineslo tudi boljše razmere in boljše zaslužke.
Podjetje še naprej širi pridelavo živih solat in zelišč tudi v tujini, poleg Avstrije, kjer imamo rastlinjak od leta 2018, iz njega pa pokrivajo celotno avstrijsko verigo Spar, bodo letos zgradili velik rastlinjak v Romuniji, rastlinjak v Berlinu pa se bo ponašal z najnaprednejšo tehnologijo pridelave. Vsak projekt bo stal med tremi in štirimi milijoni evrov
