Zlata trsna rumenica resna napadla vinograde v Halozah ter Jeruzalemsko – Ljutomersko – Ormoških goricah
Kot da ne bi že imeli dovolj težav, ki jim z upadom prodaje vina, povzroča epidemija korona virusa, vinogradnikom s severovzhoda države, na večjem delu Vinorodne dežele Podravje, sedaj nove preglavice povzroča zlata trsna rumenica, katero nekateri imenujejo kar „trsna kuga“. Tako je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Slovenije že odredila uničenje devetnajstih vinogradov. Zato so mnogi vinogradniki na trnih, saj morajo posekati – uničiti na stotine tisoče trsov oz. desetine hektarjev svojih vinogradov v polni rodnosti. UVHVVR je namreč zaradi novih najdb z odločbami letos določil že 64 novih žarišč okužbe zlate trsne rumenice, uničiti bo potrebno najmanj 19 vinogradov. Na omenjenega nevarnega zajedavca so najprej, že avgusta letos, opozorili ptujski vinogradniki, v Kicarju, naselju ob regionalni cesti Ptuj – Lenart. Kljub temu pa je najhujše stanje na ormoškem in ljutomerskem območju, okoli Jeruzalema. Iz občine Ormož je kar 37 vseh novih žarišč. Boštjan Matko, kmetijski svetovalec za varstvo rastlin pri mariborskem Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ), pravi, da so obeti nadvse črni. V uničenje gre 50.000 trsov prvega prleškega vinarja – Puklavec Family Wines, kjer so izračunali tudi nastalo škodo.
„Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. je v letu 2021 utrpelo zelo veliko škodo z napadom trsnih rumenic. Najbolj imamo napadene vinograde na območju Kajžarja in Rinčetove Grabe. Trenutno škoda še ni dokončno ocenjena, ker odločbe s strani inšpektorjev iz Uprave za varno hrano še prihajajo na podjetje. Inšpektorji so vse okužene trsne označili, katere bomo morali izkrčiti. V nasadih kjer je okuženost večja kot 20 % pa bo treba nasad v celoti izkrčiti, ker je tam pridelava v bodoče nerentabilna. Na grobo ocenjujemo, da bomo morali izkrčiti najmanj 15 hektarjev vinogradov oziroma okoli 50.000 trsov. Če ovrednotimo vrednost rodnega trsa na 8 evrov je neposredne škode za okoli 400.000 evrov,“ nam je potrdila Sonja Erčulj iz podjetja Puklavec Family Wines.
Že pred tem je vinogradnike v Kicarju pretresla vest, da je njihove vinograde napadel ameriški škržatek, ki najprej povzroči hiranje trte, v letu ali dveh pa nato povsem odmre. Žal se pri propadu enega vinograda ne konča, saj se ta žuželka seli na sosednje in tam nadaljuje svoj morilski napad. Zato je zoper širjenje zlate trsne rumenice bilo odrejeno obvezno preventivno tretiranje, kjer to ni zaleglo, je fitosanitarni inšpektor odredil uničenje. Omenjeni ameriški škržatek, ki napada vinsko trto in je znan predvsem kot prenašalec za vinsko trto smrtonosne zlate trsne rumenice, na Štajerskem sicer redno spremljajo že od leta 2007, ko so jo prvič opazili; prej so namreč poznali le navadno trsno rumenico – počrneli les. Zlata rumenica je bolj nevarna in tudi odporna na fitofarmacevtska sredstva, ne prizanaša pa ne majhnim in ne večjim vinogradnikom. Tokrat je sicer najslabše stanje v Ljutomersko – Ormoških goricah ter v Halozah in delu Slovenskih goric, toda nedolžno ni niti na območju Radgonsko – Kapelskih goric. „Stanje resda ni alarmantno, a smo v zadnjih dveh letih opazili veliko napadov ameriškega škržatek na trse, zlasti na sorto chardonnay. Mi se koliko pač lahko borimo zoper to nadlogo in zaenkrat nismo dobili nobene odredbe o morebitnem krčenju vinogradov,“ nam je povedal Gorazd Kovačič, tehnolog v družbi Radgonske gorice, kjer gospodarijo z okoli 400 hektarji vinogradov. Po njegovem so glavni vzrok za čedalje pogostejše napade zlate trsne rumenice, klimatske razmere, predvsem premile zime. „Prej, ko so se temperature v zimskem času zniževale globoko pod ničlo, je mraz uničil tudi škržatke, sedaj ko imamo bolj kot ne ‘primorske’ temperature, slednji lažje preživijo,“ še pove Kovačič.
Njegova kolegica Biserka Kokot, tehnolog vinogradniške kooperacije iz Ptujske kleti, pa je tudi zatrdila, da se je v vinorodnih podokoliših Srednje slovenske gorice in Haloze v zadnjem letu znatno povečal pojav zlate trsne rumenice. „Po naših podatkih je najbolj prizadeto območje Kicar pri Ptuju. Edini pravi ukrep je odstranitev okuženih trsov nemudoma po zaznani okužbi. Prvenstvena težava je v opuščenih vinogradih, iz katerih se okužbe širijo na sosednje zdrave, kar terja hiter in odločen odziv inšpekcijskih služb na Ministrstvu za kmetijstvo in Sklada kmetijskih zemljišč, saj je večina zemljišč v lasti sklada, ki po naših informacijah iz terena ne ukrepa. Sočasno pa je potrebno tudi dopolniti seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za učinkovito preprečevanje širjenja ameriškega škržata, predvsem pri ekološkem vinogradništvu, v kolikor se to zgodilo takoj, bo škoda ogromna,“ nam je zagotovila Kokotova.
Zlata trsna rumenica (Grapevine flavescence dorée)
Zlata trsna rumenica (FD) je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Značilna je splošna bledikavost in obarvanje okuženih listov. Pojavi se rdečenje ali rumenenje listov, kasneje tkivo lahko odmre. Listni peclji po odpadanju listja dolgo ostanejo na rozgi. Bolezen se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati, in sicer z odstranjevanjem obolelih rastlin in zatiranjem ameriškega škržatka.
Bolezenska znamenja: Na okužbo z zlato trsno rumenico na trti sumimo, če so vidna katera od naslednjih znamenj: očitna bolezenska znamenja se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo; bolezenska znamenja navadno zajamejo cel trs, včasih pa tudi le del trsa (posamezne rozge); splošna bledikavost ali obarvanje listov okuženih trsov, ki zajema vse liste na okuženem trsu ali poganjku; splošno ali sektorsko rumenenje listja pri belih oz. rdečenje pri rdečih sortah; obolelo tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre; vihanje listnih robov navznoter; intenzivnost vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvoja bolezenskih znamenj; listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo; v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi; možna delna nekroza listnih žil; mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva; pri nekaterih sortah pojav drobnih temnorjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov; neenakomerno in pomanjkljivo olesenevanje rozg, zato te pozimi pogosto odmrejo in počrnijo; možen razvoj nekroz na notranji strani luba; poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi. Grozdje – venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej; možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov.
Bolezenska znamenja so ponavadi vidna le na vinski trti (Vitis vinifera), na različnih sortah so različno izražena. Izraženost bolezenskih znamenj je odvisna od sorte, časa v rastni dobi in tudi od časa, ki je minil po okužbi, in od okoljskih dejavnikov. Dobro so vidna tudi na samorodnih trtah, kot je npr. šmarnica (Noah). Na matičnih rastlinah za podlage pa so le redko vidna oziroma slabo izražena…
Pozitivnih je 70 odstotkov vzorcev
Na območju severovzhodne Slovenije, kjer vzorčenja na prisotnost trsnih rumenic, izvaja oddelek za varstvo rastlin – KGZS Zavod Maribor in tudi fitosanitarna inšpekcija, na podlagi rezultatov analiz vzorčenj v letošnjem letu na območju na območju SV Slovenije (Ormoške gorice, Ljutomerske gorice, Dolgovaške gorice, Lendavske gorice, Radgonsko-Kapelske gorice), je bila od vseh odvzetih vzorcev večina vzorcev pozitivnih na trsne rumenice, v večini primerov teh pozitivnih vzorcev je bila z analizo dokazana prisotnost »Zlate trsne rumenice«, kot poudarja Boštjan Matko, kmetijski svetovalec za varstvo rastlin pri mariborskem KGZ – približno pri 70 % od vseh pozitivnih vzorcev. Ukrepe, ki so jih morali izvesti glede na rezultate analize v posameznem vinogradu, je odredil pristojni fitosanitarni inšpektor za določeno območje. Pravilnik sicer določa, da „če je v vinogradu, trsnici ali matičnem nasadu v žarišču okužbe 20 odstotkov ali več trt z bolezenskimi znamenji, fitosanitarni inšpektor odvzame dodatne vzorce za diagnostične preiskave in odredi uničenje trt v tem vinogradu na podlagi ocene tveganja“.
Kot pravi Matko, predvsem kar lahko naredi vinogradnik je to, da mora obvezno izvajati zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca »zlate trsne rumenice« in s tem prepreči oz. omeji širjenje te bolezni v vinogradu. V kolikor se zatiranje tega prenašalca ne izvaja, je možnost širjenja te bolezni v vinogradu dosti večja in hitrejša, kajti ta prenašalec te fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico, se zadržuje pretežno na trti in če je okužen, potem širi to bolezen iz trte na trto. „Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno za vse imetnike vinske trte v vinogradih za pridelavo grozdja ter na brajdah oziroma ohišnicah na razmejenem območju zlate trsne rumenice, to je v žariščih okužbe in njihovih varovalnih pasovih, ter v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah na celotnem območju Slovenije. Ta ukrep oz. zatiranje ameriškega škržatka je pomembno, ker le tako lahko znižamo populacijo ameriškega škržatka na najnižjo možno mero in omejimo širjenje zlate trsne rumenice.“ dodaja Boštjan Matko.
Vladimir Puklavec, eden večjih vinarjev v tem delu Evrope
Ustanovitelj podjetja TGE Gas Engineering, strastni vinar in lastnik Puklavec Family Wines Vladimir Puklavec je Prlek, ki je po končanem študiju odšel v tujino, je v nekaj desetletjih ustvaril globalni energetski imperij, ki projektira plinske terminale in ladijske tankerje za prevoz plina. Po očetu je podedoval ljubezen do vina in leta 2009 prevzel ormoško in ljutomersko klet, vse vinograde, ki se vežejo na obe kleti in vse skupaj združil pod blagovno znamko Puklavec Family Wines. Podjetje v Prlekiji obdeluje 620 hektarjev vinogradov, dodatno količino grozdja pa vsako leto odkupi tudi od kooperantov. Pridelujejo predvsem bela vina kot so šipon, sauvignon, rumeni muškat, renski rizling, traminec, sivi pinot, laški rizling idr., v zadnjem času pa povečujejo pridelavo penin, saj povpraševanje po njih strmo narašča.
Leta 2011 so z nakupom manjše vinske kleti v Makedoniji v svoj portfolio dodali tudi vrhunska rdeča vina iz sort Cabernet Sauvignon, Merlot in Vranec. Leta 2019 pa so z eno od večjih investicij slovenskih podjetij v tujini odprli prenovljeno butične klet Negotino v Severni Makedoniji ter s tem v svojo bogato ponudbo dodali tudi vrhunska rdeča vina. S prevzemom makedonske kleti Puklavec Family Wines utrjuje svoje mesto med večjimi vinskimi kletmi v tem delu Evrope.
Na lestvici najbogatejših Slovencev pa je Vladimir Puklavec okoli 25. mesta, njegovo premoženje naj bi znašalo nad 50 milijonov evrov. Puklavec je sicer polovični lastnik holdinga Gasfin Group s krovno družbo Gasfin in investicijsko roko te družbe Gasfin Investments. Obe družbi imata sedež v Luksemburgu. Največja naložba skupine je 40-odstotni delež v TGE Gas Engineering. Podoben delež je imela tudi v TGE Marine Gas, ki projektira tankerje za tekoče pline…
Splošni opis o Zlati trsni rumenici:
Trsne rumenice so pomembne bolezni vinske trte, ki jih povzročajo fitoplazme. Zlato trsno rumenico vinske trte povzroča fitoplazma Flavescence dorée (FD). Njeno širjenje je povezno s prisotnostjo prenašalca – ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball), ki prenaša fitoplazme na neokužene gostiteljske rastline. Kemično varstvo oz. varstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi pred fitoplazmami ni mogoče, zato so ukrepi za zmanjšanje pojava in širjenja zlate trsne rumenice usmerjeni v zatiranje ameriškega škržatka. Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih in na »brajdah« oz. »ohišnicah« na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, to je v žariščih okužbe in njihovih varovalnih pasovih, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji.
Fitoplazma FD je v Evropi uvrščena na seznam karantenskih škodljivih organizmov, zato veljajo posebni ukrepi za preprečevanje njenega širjenja.
Bolezenskih znamenj oz. simptomov med različnimi tipi trsnih rumenic (med navadno in zlato trsno rumenico), ki jih povzročajo različne vrste fitoplazem, med seboj ne moremo vizualno ločiti. Ponavadi so vidna le na vinski trti (Vitis vinifera), na različnih sortah pa so različno izražena. Simptomi so najbolj izraziti na naslednjih sortah vinske trte: »Chardonnay«, »Sivi pinot«, »Šipon«, »Rumeni muškat«, »Modra frankinja« ter tudi na samorodnicah npr. »šmarnica«.
Prisotnost in oblika bolezenskih znamenj je v veliki meri odvisna tudi od fiziološkega stanja rastlin in vremenskih razmer. Bolezen povzroča slabšo rast, manjši pridelek in odmiranje trsov. Okuženi trsi spomladi kasneje in neenakomerno odganjajo, sicer pa so bolezenski znaki najizrazitejši konec poletja in se stopnjujejo v zgodnje jesenskem času. Listi okuženih rastlin bledijo in se pri rdečih sortah obarvajo rdeče, medtem ko je pri belih sortah mogoče opaziti zlatorumeno obarvanje. Listi se zvijajo navznoter, so togi, hitreje dozorevajo in se ob mečkanju drobijo. Listi okuženih trt običajno odpadejo pozneje. Grozdi se po cvetenju močneje osipajo, razvite jagode pa venijo in se sušijo. Bolezen povzroča venenje pecljevine, ki trohni in se trga ter ostane na trsu še dolgo po koncu vegetacije. Simptomi se pojavljajo tudi na lesu (slabše dozorevanje, zato ponavadi rozge na okuženih trsih ne olesenijo popolnoma). Simptome rumenic lahko hitro zamenjamo z drugimi fiziološkimi motnjami, kot je pomanjkanje magnezija ali okužbe z nekaterimi drugimi virusnimi boleznimi vinske trte (npr. virusno zvijanje listja vinske trte…).
Kemično varstvo oz. varstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi pred fitoplazmami ni mogoče, zato so ukrepi za zmanjšanje pojava in širjenja zlate trsne rumenice usmerjeni v zatiranje ameriškega škržatka. Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji.
