Lastniki kakovostnega lesa lahko na licitaciji iztržijo bistveno več kot v redni prodaji
Prav v času, ko v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), potekajo sklepne priprave na eno največjih licitacij lesa (ob glavni cesti Slovenj Gradec – Podgorje) v tem delu Evrope, ki že vrsto let poteka na Koroškem, se nekaj podobnega pripravlja tudi v Gornji Radgoni. Na parkirišče Pomurskega sejma v Gornji Radgoni lastniki gozdov namreč iz celega Pomurja, Slovenskih goric in širšega območja, že dovažajo najlepše in najkakovostnejše hlode iz svojih gozdov. Gozdarstvo Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z ZGS in Pomurskim sejmom, pripravlja I. licitacijo, torej neposredno prodajo lesa iglavcev in listavcev, ki je namenjen proizvodnji najkakovostnejšega furnirja, pohištva, glasbil in drugih posebnih proizvodov. Res je sicer, da de prvi tovrstni dogodek ne morem meriti s tistim s Koroške, a kljub temu bo tudi na radgonski licitacij več sto kubičnih metrov vrednejše hlodovine različnih drevesnih vrst.
Kot nam je povedal direktor Gozdarstva GR in glavni organizator Stanislav Rojko, začetek je vedno nekoliko težji, a kljub temu verjame, da bo prva licitacija vrednejših sortimentov v Gornji Radgoni in tem delu države, uspešna. Zatrdil je tudi, da je interes med lastniki gozda presenetil še največje optimiste. Za prevoz lesa na lokacijo v Gornji Radgoni mora poskrbeti vsak lastnik sam, vse storitve prevoza, vso strokovno podporo in vse drugo, kar je potrebno pa jim lahko, proti ustreznemu plačilu, gre menda za zelo korektno ceno, poskrbijo tudi organizatorji. Hlodi morajo biti očiščeni, še posebej čela, ustrezno izmerjeni in opremljeni s potrebno dokumentacijo (vse mere, pričakovano ceno…), kamor sodi tudi potrdilo in označen les s strani ZGS.
Dobro krojenje in čisti hlodi zagotavljajo boljše dosežene cene in lastniki se tega gotovo zavedajo. Zelo kakovosten les lahko lastniki prodajo odkupovalcem, ki bodo zanj ponudili nekoliko višjo ceno, kot za drug les. Večji izkupiček pa lahko dosežejo, če hlode visokokakovostnega lesa ponudijo na dražbi ali licitaciji lesa, kjer se zberejo različni kupci, ki iščejo les točno določene kakovosti in so zanj pripravljeni odšteti več denarja, kot odkupovalci lesa. Na licitaciji kupljen les uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu zelo visoke cene. V naslednjih dneh bodo radgonski organizatorji licitacije javnosti sporočili do kdaj bo trajal dovoz hlodovine (do 4.2.) in ogled za kupce, potem kdaj bo odpiranje ponudb in tudi dan odprtih vrat in na koncu odvoz odkupljene hlodovine. Vse skupaj naj bi se končalo do zadnjega (28.) februarja.
Licitacije vrednega lesa so v tujini in pri nas že uveljavljen način prodaje lesa. Na njih je mogoče doseči zelo visoke cene in en izjemen hlod lahko lastniku prinese več denarja, kot ves drugi les, ki ga je v sklopu sečnje posekal. Na dražbi lesa se lahko prodaja les različnih drevesnih vrst, ki pa mora biti izjemne kakovosti. Takšen les lahko lastniki pridobijo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali sadovnjaku. Pogosto rastejo drevesa z izjemno kakovostnim lesom izven gozda, kjer imajo boljše pogoje za rast. Na dražbah se ne prodaja le les gozdnih drevesnih vrst, temveč tudi domačih, kot so orehi, slive, jablane, češnje in hruške. Izkušnje kažejo, da v našem okolju na dražbi najvišje cene dosegajo: gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti, macesen in češnja. Druge drevesne vrste, med njimi tudi nekatere okrasne in sadne, dosegajo višje cene kot pri prodaji odkupovalcem, vendar pa ne dosegajo rekordnih cen. Sicer pa so dosežene cene v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi. To velja predvsem za vrste, ki so v gozdovih slabo zastopane ali pa izvirajo iz negozdnega okolja: sadno drevje, okrasno drevje.
Prodaja lesa na dražbi pa predstavlja tudi določeno tveganje. Les se morda ne bo prodal, saj zanj ne bo zanimanja. Lahko pa se doseže tudi zelo nizko ceno, ki morda pokrije le stroške sečnje, spravila in prevoza. V vsakem primeru pa Rojko poudarja, da bodo v Gornji Radgoni poskrbeli tudi za les, ki na sami licitaciji ne bi bil prodan. Ob tem Rojko, ki je tudi sam gozdarski strokovnjak, trdi, da se tovrstna prodaja lesa na licitaciji izplača, ker da se visoko vredni hlodi lahko prodajo po bistveno višji ceno kot pri običajni prodaji.
Naj spomnimo, da je na lanski, 16. licitacijina Koroškem, najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki so ga na Koroško pripeljali iz Kočevskega Roga. Omenjeni hlod je presegel vse rekorde pri prodaji vrednejše hlodovine v Sloveniji. Za kubični meter tega hloda so dosegli ceno 23.800 evrov, za celoten hlod pa 47.852 evrov, kar je daleč več kot pretekla leta.
Lahko letos pričakujemo še izboljšanje rekordne cene? Morebiti celo v Gornji Radgoni?
