Zagovornik načela enakosti v Prekmurju ugotovil hud primer rasne diskriminacije
Te dni je ena osrednjih tem pogovorov v Prekmurju, zlasti na območju Murske Sobote, bil primer rasne diskriminacije, ki so ga odkrili v „predmestju“ edine mestne občine v Pomurju, Černelavcih. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je namreč na javnost naslovil informacijo za medije, kjer poudarja, da je omenjena inštitucija, v postopku ugotovila, da so bili v gostinskem lokalu v omenjeni vasi, ki z okoli 1.300 prebivalci, sodi med največje vasi v Pomurju sploh, trije gostje diskriminirani na podlagi njihove osebne okoliščine narodnosti oziroma etničnega porekla. Natakarica jim je namreč po prihodi v lokal dejala,da jih ne bo postregla, ker so Romi. Zagovornik je namreč v začetku lanskega leta prejel predlog za obravnavo diskriminacije, ker da so v lokalu v Černelavcih, 2.12.2021, odklonili postrežbo trem gostom samo zaradi njihovega romskega porekla. Kot je izhajalo iz prijave, naj bi natakarica trojici odkrito povedala, da jim pijače ne bo postregla, ker so Romi, saj da se je dan pred njihovim obiskom skupina Romov v lokalu sprla in zapletla v pretep. Dodala naj bi, da če bi postregla njim, bi morala postreči tudi drugim Romom.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil navedbe iz prijave. Pooblaščeni odvetnik lokala je Zagovorniku pojasnil le, da je natakarica gostom strežbo odklonila zato, ker da je bila prepričana, da je med trojico tudi oseba, povezana s fizičnim napadom nanjo in pretepom v dneh pred njihovim obiskom lokala. Zagovornik je pri lokalni policijski upravi opravil poizvedbo in izvedel, da nihče od treh nepostreženih gostov v času omenjenega pretepa ni bil v lokalu. Kaznovanje oseb zaradi kršitev javnega reda in miru ali nasilja tudi sicer ni v domeni lokala in natakarjev, temveč policije. „Zagovornik je tako ugotovil, da je lokal z zavrnitvijo postrežbe trojici gostov samo zato, ker so Romi, kršil prepoved diskriminacije na področju ponujanja blaga in storitev javnosti, in sicer na podlagi osebne okoliščine narodnosti ali etničnega porekla,“ so med drugim sporočili iz Urada zagovornika.
Da je šlo za očitno diskriminacijo, ker so v lokalu v Černelavcih odklonili postrežbo trem gostom samo zaradi njihovega romskega porekla, so pri zagovorniku, med drugimi dokazi upoštevali tudi izjavo ene izmed oškodovanih oseb iz skupine Romov: „Ko smo vstopili v skoraj polno gostilno, se usedli in čakali na naročilo pijače, je pristopila natakarica, se usedla in nam pojasnjevala, da nam žal ne more postreči pijače, ker se je včeraj skupina Romov tam sprla in pretepla. Da se je to zgodilo dvakrat v enem tednu. Da če bo postregla nam, bo morala zopet vsem ostalim Romom. Da se opravičuje, ampak to zadevo morajo rešiti. To sta nam povedali hčerka in mati, ki sta šefici omenjene gostilne. Ob njunem pojasnjevanju situacije smo bili šokirani, kajti nismo pričakovali, da se lahko kaj takšnega zgodi v 21. stoletju. Naš odziv je bil v smislu, da sicer razumemo situacijo, ampak da ne morejo vse Rome vreči v en in isti koš, da se medsebojno razlikujemo, tako kot vsi ostali. Da mi nismo krivi za nastalo situacijo. Ob odhodu iz gostilne smo se počutili manjvredno in ponižano, ostali obiskovalci pa so nas le bledo gledali in se čudili, kaj se dogaja. Na koncu sem se ustavila pri šefici in ji pojasnila, da sem prvič v življenju v tej gostilni in da nisem vedela za omenjeni prepir, vprašala sem jo tudi, kaj naredi v primeru, če se stepe skupina ‘večinskega prebivalstva’. Odslovi ljudi, ki niso čisto nič krivi, tako kot nas? Povedala sem ji tudi, da je v tem primeru nedvomno šlo za diskriminacijo in da bom nastalo situacijo predala v reševanje Varuhu človekovih pravic,“ je dogajanje opisala priča.
Kakorkoli že, zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil navedbe iz prijave. Omenjeni resen primer diskriminacije je še posebej presenetljiv in žalosten ob dejstvu, da se je zgodil v kraju, kjer se vsakodnevno obrača veliko ljudi romske pripadnosti, ki se v veliki večino obnašajo civilizirano in brez kakršnikoli kršitev JRM oz. povzročanja kaznivih dejanj. V Černelavcih je ob tem tudi pokopališče, kjer poleg domačinov iz vasi pokapljejo tudi umrle Rome iz največje slovenske romske vasi, ki je hkrati tudi edina romska krajevne skupnost, Pušče…
V Sloveniji sedmo leto deluje Zagovornik načela enakosti
Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. Pravica do varstva pred diskriminacijo je zapisana v 14. členu slovenske ustave. Zagovornik načela enakosti deluje po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, ki so ga poslanci Državnega zbora sprejeli maja 2016. Organ je bil ustanovljen 25. oktobra 2016, ko je Državni zbor na predlog predsednika republike za petletni mandat izvolil Miho Lobnika, univerzitetnega diplomiranega sociologa z večletnimi izkušnjami na področju spodbujanja enakopravnosti in preprečevanja diskriminacije, za prvega zagovornika načela enakosti. Poleti 2021 mu je Državni zbor RS podelil drugi 5 letni mandat. Z ustanovitvijo posebnega organa za enakost je Republika Slovenija izpolnila svojo obveznost iz evropskih direktiv o enakosti.
Zagovornik načela enakosti nudi informacije, svetovanje in zagovorništvo. Sprejema prijave diskriminacije in v uradnem postopku ugotavlja diskriminacijo. Raziskuje in spremlja stanje diskriminacije v Sloveniji, daje priporočila pristojnim in o varstvu pred diskriminacijo osvešča javnost.
