Iz Mure z ljubeznijo, stoletna pot tekstilnega velikana bo na ogled vsaj leto dni
V središču Murske Sobote, v prostorih Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor (PAM), so slovesno odprli razstavo „Iz Mure z ljubeznijo 1925–2025“, posvečeno 100-letnici ustanovitve tekstilnega velikana Mura, najpomembnejšega giganta ne le v Murski Soboti in Pomurju, temveč tudi v Sloveniji, Jugoslaviji in še širše. To je za PAM glavna letna razstavo, posvečeno enemu najpomembnejših podjetij v regiji in širše, to je tovarni Mura, ki letos praznuje 100-letnico ustanovitve. Razstava, ki nosi naslov Iz Mure z ljubeznijo, pripoveduje zgodbe ljudi, ki so ustvarili eno največjih tekstilnih zgodb na Slovenskem, prav tako ponuja vpogled v tovarno vse od njenih začetkov do njenega konca.
Svečani dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, častna gostja dogodka pa je bila Murin dolgoletni model in obraz: Nina Gazibara. Avtorji razstave, ki bo v Murski Soboti na ogled vsaj eno leto, so Gordana Šövegeš Lipovšek, Blanka Ambruž, Barbara Lešnik, Iva Lana Lanščak in Marko Bilić. Razstava pripoveduje zgodbo o enem najpomembnejših podjetij v slovenski zgodovini tekstilne industrije. Mura je bila od svojih skromnih začetkov v času Janeza Cvetiča in Ludvika Šiftarja, prek obdobja razcveta in vrhunca, pa vse do stečaja, simbol delavnosti, vztrajnosti in kakovosti. V središču razstave so predvsem ljudje, tisoči zaposlenih, med njimi pretežno ženske, ki so s pridnimi rokami, natančnostjo in predanostjo desetletja krojile kakovost in prepoznavnost Murinih izdelkov. Njihovo delo je oblikovalo generacije, povezovalo skupnost in pustilo globok pečat v zgodovini Pomurja.
Mura kot del kolektivnega spomina, zato niti ne preseneča, da je ob odprtju razstave bilo videti tudi nekaj solznih oči nekdanjih zaposlenih, ki ne morejo pozabiti svojega nekdanjega drugega doma.
Čeprav podjetja že dolgo ni več, Mura še vedno živi v spominih prebivalcev regije. Ob obletnici se ta spomin še posebej močno obuja, tako med nekdanjimi zaposlenimi kot tudi v širši javnosti, ki je nekoč Murine izdelke prepoznavala kot sinonim za kakovost in eleganco. „Tovarna Mura je bila simbol in je za sabo pustila ogromno arhivskega gradiva, ki smo ga v PAM prevzeli. Ta naloga ni bila enostavna, saj je gradiva res veliko in čeprav tovarne danes ni več, je njena zgodovina ostala zapisana v dokumentih, ki so v tej tovarni nastali in ki bodo za vedno ohranjeni v arhivu,“ je ob odprtju razstave povedala direktorica PAM Nina Gostenčnik, ki je spomnila, da njihova enota za Prekmurje od maja 2024 deluje v novi stavbi v središču Murske Sobote. V prvem letu delovanja je gostila odmevne razstave, kot sta bili Ej, Romale: Prekmurski Romi v sliki in besedi ter Što smo mij? Prekmurci v fondih Pokrajinskega arhiva Maribor. Nova razstava o Muri pa pomeni osrednji projekt leta 2025.
Dan odprtja razstave ni bil izbran naključno, 24. september je bil od leta 1950 namreč dan Mure in je simboliziral dan, ko so delavke in delavci tovarno prevzeli v upravljanje. Tudi v stavbi, v kateri je prekmurska enota PAM in kjer stoji njihova glavna letna razstava, sta bila nekoč Murina prodajalna in invalidska tovarna Muralist. Odprtja razstave, ki so jo z glasbo popestrili glasbeniki – skupina Prašnati, se je udeležila tudi legenda slovenskega manekenstva Nina Gazibara, ki je bila vrsto let manekenka in obraz Mure. Kot je povedala, je za tovarno delala več let, med drugim si je ogledala tudi proizvodnjo, čeprav to takrat ni bilo dovoljeno. „Iskreno mi je žal, da je tovarna propadla. Mura je bila tudi moja,“ je ob tem povedala nepozabna Nina.
Omenimo tudi, da je zbrane na odprtju razstave Iz Mure z ljubeznijo, ob 100-letnici tekstilstva v Murski Soboti, pozdravil tudi soboški župan Damjan Anželj, ki je spomnil, da PAM in najnovejša razstava domuje v prostorih nekdanje Murine trgovine na Cvetkovi ulici, kjer „so Sobočani in obiskovalci iz celotne Slovenije nekoč izbirali med najkakovostnejšimi materiali in najnovejšimi modeli Murinih oblek. Zato je tudi odprtje razstave prežeto z veliko lepimi spomini in čustvi. Skoraj vsaka družina v Prekmurju je bila namreč na nek način povezana z nekdanjo tovarno Mura.“
