Skip to content

Jablana – najbolj razširjena sadna vrsta

V Sloveniji pridelujemo raznoliko sadje, med vsemi vrstami pa prevladuje pečkato sadje, katerega tipični predstavnik so jabolka. Pred dvajsetimi leti smo bili z jabolki samooskrbni in smo jih celo izvažali. V zadnjih letih se pridelovalne površine konstantno zmanjšujejo, del pridelka vzamejo vsakoletne vremenske nevšečnosti – pozebe, neurja s točo, suše kot posledice podnebnih sprememb. Zmanjšuje se tudi poraba jabolk.

Pridelavi sadja je pri nas namenjenih 4.448 ha intenzivnih nasadov in 7.790 ha ekstenzivnih nasadov. Tako v intenzivnih kot ekstenzivnih nasadih je največ jablane, ki v domačih sadovnjakih velja za kraljico med sadnimi drevesi. V intenzivnih sadovnjakih je jablana leta 2000 bila zasajena na 3.081 ha, lansko leto le še na 1.938 ha. Delež jablan je v strukturi površin v stalnem trendu zmanjševanja. Od vseh intenzivnih nasadov jablan je 1.239 ha (64 %) nasadov opremljenih z mrežami proti toči, 470 ha (24 %) je namakanih, 95 ha ima oroševalni sistem. Na račun zmanjševanja nasadov jablan se povečuje zastopanost lupinarjev (oreh), jagodičja (jagode, ameriške borovnice), koščičarjev (češnje, marelice, slive, češplje) in sredozemskih vrst sadja (kaki).

Lani obrali nekaj čez 41.000 ton jabolk

Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov sadjarstvo ogrožajo novi škodljivci in bolezni, naraščajoči stroški, visoke cene energentov in logistike, inflacija, pomanjkanje delovne sile in nizka potrošnja svežega sadja. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je bila letina sadja v intenzivnih in ekstenzivnih nasadih zaradi pomladanske pozebe in drugih vremenskih ujm zelo slaba in med manjšimi v zadnjih petih letih in tudi v zadnjem desetletju. Po prvih ocenah so bili v intenzivnih nasadih v letu 2023 pri vseh pomembnejših sadnih vrstah doseženi v povprečju pomembno manjši hektarski pridelki. Povprečni hektarski pridelek namiznih jabolk (intenzivni nasadi sadja) je bil v letu 2023 majhen, znašal je 18,9 t/ha, kar je drugi najmanjši pridelek v obdobju 2018–2022 (2021: 11,0 t/ha). V primerjavi z letom prej je bil hektarski pridelek za približno petino manjši. Sadjarji naj bi v intenzivnih nasadih ob še nekoliko manjši površini (–3 %) obrali le približno 37 tisoč ton jabolk, kar je približno četrtino manj kot v letu prej in za tretjino pod povprečjem zadnjih petih let, ki pridelavi sadja večinoma niso bila naklonjena. Letine jabolk so v intenzivnih nasadih v zadnjih desetih letih zelo nestabilne: v letih 2010–2014 smo pridelali v povprečju 70.000 ton, v letih med 2015 in 2019 55.000 ton, leta 2020 smo pridelali 66.000 ton, 2021 23.000 ton in leta 2022 48.838 ton jabolk.

Poraba jabolk se zmanjšuje

V 2013 smo v Sloveniji pridelali več kot 92.000 ton. Po statističnih podatkih je takratna poraba jabolk na prebivalca bila 32 kilogramov namiznih jabolk (iz intenzivnih nasadov) ali malo več kot pol jabolka na dan. V zadnjih letih je poraba jabolk na prebivalca padla pod 20 kilogrami, v letu 2020 naj bi znašala 18 kg, pomeni četrt jabolka na dan.

Kljub temu da so jabolka na voljo vse leto, se poraba na prebivalca v vseh celinah zmanjšuje. Po podatkih FAOSTAT je leta 2017 bila povprečna poraba jabolk v Evropi 13,2 kilograma na prebivalca, kar je v celotni makroregiji najvišja letna poraba jabolk in jabolčnih proizvodov, kot so sok, suho sadje in podobno na prebivalca. V letu 2014 je bil poraba 15,7 kilograma, leta 1984 pa najvišja v zgodovini, in sicer kar 24,1 kilograma na prebivalca. V večini evropskih držav poraba jabolk po podatkih FAOSTAT pada.

V svetu poraba jabolk za bananami in lubenicami

Jablana je ena svetovno najbolj razširjenih sadnih dreves. Tržna jabolka danes pridelujejo v 96 državah po vsem svetu in so po podatkih prehranske organizacije Združenih narodov (FAOSTAT) po bananah in lubenicah na tretjem mestu po pridelani količini. Za jabolki so grozdje, pomaranče in mango. Jabolka pridelujejo na obeh poloblah, od avgusta do novembra severno in od februarja do maja južno od ekvatorja. Ker se jabolka v ustreznih hladilnicah lahko skladiščijo do enega leta, so potrošnikom povsod po svetu voljo na čez vse leto.

Jabolko v kulinariki

Razširjenost jabolk in sočnost pridelkov sta med glavnimi razlogi, da je ta sadna vrsta od nekdaj prisotna v lokalni kulinariki. Uživamo jih lahko sveža presna, priljubljena pa so tudi v pripravljenih jedeh, kot so čežane in kompoti, hkrati pa so tudi nepogrešljiv nadev številnih slovenskih priboljškov ter tradicionalnih jedi. S svojim značilnim svežim in sladkim okusom so bila jabolka nepogrešljiva že v kuhinji naših babic. Tako so glavna sestavina mnogokaterih jedi, kot so slastni jabolčni zavitki in pite, ali pa predstavljajo osvežujočo popestritev krožnika, na primer pri pripravi piščanca z jabolki.

Samooskrba s sadjem iz 60 padla na slabih 30 %
Stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji je bila 60-% v letu 2015, v obdobju od 2017 do 2021 je znašala med 14 % in 47 %, v letu 2022 je bila 29-%, kar je zaskrbljujoče. Slovenija je neto uvoznica sadja, od svežega sadja uvaža največ banan, citrusov in jabolk.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: