Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so danes slovesno odprli 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA,
ki letos v ospredje postavlja vprašanja prehranske varnosti in suverenosti, odpornosti kmetijstva na podnebne
spremembe, mladih v kmetijstvu, novih tehnologij ter povezovanja kmetijstva, živilske industrije, znanosti in
gospodarstva. Slavnostna govornica in pokroviteljica sejma je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc
Musar, država partnerica letošnje Agre pa je Alžirija.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob odprtju poudarila, da se v času podnebnih sprememb
še bolj zavedamo, da hrana ni samoumevna. Slovenija mora po njenih besedah ustvariti pogoje za stabilno
domačo proizvodnjo hrane in prihodnost mladih kmetov, saj je dostopnost do hrane povezana z varnostjo,
gospodarstvom, kakovostjo življenja in sposobnostjo države, da oblikuje lastno prihodnost.
»Če želimo postati bolj odporni in manj ranljivi za pretrese zunaj svojih meja, moramo učinkoviteje združiti svoje
moči in jih bolje izkoristiti,« je poudarila predsednica. Prehranske suverenosti po njenih besedah ni mogoče
doseči z enim samim ukrepom, temveč so zanjo potrebni bolj produktivno kmetijstvo, večja domača proizvodnja
tam, kjer ima Slovenija največji potencial, močnejše prehranske verige ter bolj povezan in strateško usmerjen
pristop.
Ob tem je posebej izpostavila mlade kmete, za katere prevzem kmetije ne pomeni le nadaljevanja družinske
tradicije, temveč tudi povezovanje izkušenj prejšnjih generacij z novim znanjem, tehnologijami in poslovnimi
priložnostmi. Država mora po njenem mnenju ustvariti pogoje, da bo kmetijstvo sodoben poklic, ki zagotavlja
dostojno življenje in prihodnost.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je Agro označil za prostor razmisleka o tem, kakšno kmetijstvo želi imeti
Slovenija v prihodnjih desetletjih. Kot temeljne usmeritve je izpostavil kmetijstvo, ki zagotavlja prehransko varnost,
dostojno življenje kmetovalcev in njihovih družin ter enakomeren razvoj podeželja ob spoštovanju zemlje, narave
in ljudi ter uporabi novih tehnologij.
Ob letošnjih vremenskih ujmah, predvsem suši in vročini, je opozoril, da takšni dogodki niso več izjema, temveč
postajajo del nove realnosti. Krepitev odpornosti slovenskega kmetijstva je zato po njegovih besedah ena ključnih
nalog ministrstva. Napovedal je 8,1 milijona evrov izredne finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi
višjih cen energentov. Od tega bo 2,7 milijona evrov prispevala Evropska unija, 5,4 milijona evrov pa državni
proračun. Kot tri ključne stebre svoje usmeritve je izpostavil lokalno hrano, mlade in digitalizacijo ter pozval k
nakupu slovenske hrane kot najbolj neposrednemu načinu podpore domačim pridelovalcem.
Alžirija kot partnerica odpira nove možnosti sodelovanja
Minister za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje Ljudske demokratične republike Alžirije Kamel Baddari je
poudaril pomen sodelovanja med Alžirijo in Slovenijo ter se zahvalil za povabilo Alžiriji kot častni gostji Agre 2026.
Po njegovih besedah partnerstvo odraža dobre politične in strateške odnose med državama ter skupno ambicijo
za izgradnjo trdnega in inovativnega gospodarskega sodelovanja.
V času podnebnih sprememb, pomanjkanja vode in ranljivih oskrbovalnih verig prehranska suverenost in varnost
po njegovih besedah nista več zgolj gospodarski cilj, temveč postajata vprašanje nacionalne varnosti in strateške
neodvisnosti. Alžirija zato posodablja svoj kmetijski model, med drugim s širjenjem namakanja, obdelovanjem
novih kmetijskih površin ter razvojem strateških sektorjev, kot so žita, oljnice in živilska predelava.
2
Baddari je ob tem posebej izpostavil pomen znanja, inovacij in prenosa tehnologij. Alžirija želi prek univerz,
raziskovalnih centrov in eksperimentalnih postaj razvijati kmetijske tehnologije, izboljševati zdravje živali ter
uporabljati digitalizacijo in umetno inteligenco v sodobnem in natančnem kmetijstvu.
Alžirska delegacija se na Agri predstavlja z ministrsko, gospodarsko, izvozno in raziskovalno delegacijo. Kot
priložnosti za sodelovanje je minister izpostavil trgovino in naložbe, pa tudi povezovanje akademskih institucij,
skupni razvoj patentov, ustanavljanje spin-off podjetij ter prenos tehnologij. Slovenija je po njegovih besedah za
Alžirijo zanimiva tudi zaradi svoje strokovnosti na področjih trajnostnega upravljanja gozdov, natančne kmetijske
mehanizacije, vodnih virov in okoljskih tehnologij ter geostrateškega položaja v središču Evrope. Alžirija pa lahko
slovenskim podjetjem in raziskovalnim institucijam predstavlja vrata na afriške trge.
Za prehransko suverenost potrebujemo močno celotno verigo
O prihodnosti slovenskega kmetijstva, prehranski suverenosti in poteh za reševanje ključnih izzivov so na
otvoritvenem dogodku razpravljali predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednik Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS
Tatjana Zagorc.
Zagorc je opozorila, da slovenski potrošniki kljub visoki samooskrbi pri nekaterih kmetijskih proizvodih na
trgovskih policah ne najdejo dovolj slovenskih predelanih živil. Zato je po njenem mnenju treba krepiti celotno
verigo – od močnih kmetov in kmetijskih podjetij do razvite živilske industrije in prisotnosti slovenskih proizvodov
na trgovskih policah. Ob tem je spomnila, da slovenska živilska industrija približno 40 odstotkov svojih prihodkov
ustvari na tujih trgih, kar kaže na njeno konkurenčnost, hkrati pa je priložnost tudi za večjo prodajo doma.
Podgoršek je izpostavil izgubo kmetijskih zemljišč. Po analizi zadnjih subvencijskih vlog se je upad površin v
zadnjih letih po njegovih besedah umiril, zato je zdaj pomembno predvsem vprašanje, kako čim bolje izkoristiti
razpoložljiva zemljišča za pridelavo hrane. Letošnje leto je po njegovih besedah pokazalo vse posledice
podnebnih sprememb – od zgodnje spomladanske suše in neurij do dolgotrajne suše in visokih temperatur.
Slovensko kmetijstvo bo zato po njegovem mnenju potrebovalo več namakalnih sistemov, protipozebne in
protitočne zaščite ter druge ukrepe za prilagajanje novim razmeram. Opozoril je tudi na potrebo po podpori
države pri zavarovanju pridelave pred sušo.
Florjančič je poudaril, da je za prehransko suverenost nujna odpornost celotne verige od primarne kmetijske
proizvodnje do živilske industrije. Velik del slovenskih kmetijskih zemljišč je v rokah družinskih kmetij, zato je
treba po njegovih besedah poskrbeti, da bodo te lahko dolgoročno ostale temelj domače proizvodnje hrane.
Sogovorniki so se strinjali, da Slovenija potrebuje dolgoročne in strateške odločitve, ne le ukrepov za gašenje
posameznih kriz. Florjančič je pozval k usmerjenim naložbam v ključna jedra primarne proizvodnje in
predelovalne industrije, Podgoršek pa k oblikovanju dolgoročne strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki bo
upoštevala tudi spremenjene podnebne razmere. Zagorc je med ključnimi naložbami izpostavila namakalne
sisteme ter infrastrukturo za kmetijsko in živilsko proizvodnjo, kot so hlevi in rastlinjaki.
Agra kot stičišče kmetijstva, gospodarstva, znanja in podeželja
Generalni direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob odprtju poudaril, da je Agra v 64 letih okrepila
povezanost s kmetijstvom in agroživilstvom ter postala vez med podeželjem in urbanim prostorom. Ob tem je
opozoril na velike spremembe v slovenskem kmetijstvu: v desetletjih se je prepolovilo število kmetij in kmetijskih
površin, delež kmečkega prebivalstva pa se je zmanjšal na slabih pet odstotkov vsega prebivalstva.
Kljub temu slovensko kmetijstvo in stroka po njegovih besedah še vedno premoreta veliko tradicije, znanja in
ustvarjalnosti, kar dokazujejo kakovostni tradicionalni in novi proizvodi ter slovenska kulinarika.
Na 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin se na letošnji Agri predstavlja 1690 razstavljavcev in
sorazstavljavcev iz 36 držav. Država partnerica sejma je Alžirija. Agra letos poteka pet dni, od 22. do 26. avgusta,
in prinaša razstavni ter strokovni program, namenjen kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu, podeželju, znanosti,
tehnologiji in vsem, ki soustvarjajo prihodnost prehranske verige.
Odprtje v znamenju mednarodnega sodelovanja
Ob predsednici Republike Slovenije dr. NATAŠi PIRC MUSAR, so bili na odprtju sejma AGRA 2026 prisotni:
- predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ZORAN STEVANOVIĆ,
- minister za visoko šolstvo in znanstvene raziskave Ljudske demokratične republike Alžirije, Nj. eksc.
Kamel Baddari, - minister za kmetijstvo RS JANEZ CIGLER KRALJ,
- minister za pravosodje MIHAEL ZUPANČIČ,
3
- županja občine Gornja Radgona URŠKA MAUKO TUŠ,
- poslanke in poslanci Državnega zbora RS,
- svetnice in svetniki Državnega sveta RS,
o predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek,
o direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije MARTIN MAVSAR
o predsednik Zadružne zveze Slovenije BORUT FLORJANČIČ
o iz Gospodarske zbornice Slovenije pozdravljamo generalno direktorico VESNO NAHTIGAL, predsednik
mag. JANEZ REBEC in direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. TATJANA ZAGORC,
o IZ Obrtno-podjetniškE zbornicE Slovenije predsednik BLAŽ CVAR IN generalni direktor DANIJEL
LAMPERGER
o Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije prof. dr. ANDREJ SIMONČIČ,
o Direktor Zavod aza gozdove Slovenije GREGOR DANEV,
o Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije mag. IRENA TUŠAR, - Veleposlanice in veleposlaniki, člani delegacij iz držav:
o Alžirija
o Angola
o Bolgarija
o Gruzija
o Jemen
Fotografije: Ludvik Kramberger, Tadej Pušnik, Franci Klemenčič in O.B.