Če bo korenovka izginila s polj, ne bo niti specialitete – bujte repe
Čeprav je vela repa stara in pomembna korenovka ter poljščina, ki v slovenski prehrani velja za dragocen vir vitaminov in mineralov za zimo, žal v naših vrtovih oz. njivah postaja vse bolj pozabljena poljščina. V preteklosti je bila repa osnovna hrana, danes pa jo cenimo zaradi zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe. Še ne tako dolgo nazaj so si ljudje, zlasti na podeželju, s setvijo repe v poletnih mesecih priskrbeli pomemben domači vir vitaminov in mineralov za zimski čas. Starejši ljudje na severovzhodu države vedo povedati, ljudje z repo v pozni jeseni in skozi veliki del zimskega časa prehranjevali predvsem prašiče, nekaj repe pa so nudili tudi goveji živini. Za prašiče so repo kuhali v posebnih kotlih in to navadno za celi teden v naprej. Nekaj repe pa so namenili takrat tudi za kisanje v jabolčnih tropinah. Repne cime pa so v zimskem času namenili za solato.
Ljudje so repo v glavnem sejali na strnišče, ko se je pospravila pšenica, ječmen ali rž. Ob setvi repe je pogosto bilo sušno obdobje (podobno kot je letos), zato je bila priprava zemlje na njivah za sejanje repe otežena. Kmetje so od nekdaj poznali najboljše termine za setev repe ob koncu julija in v začetku avgusta. Tako sejana repa se je rekla; Jakobova, 26. julija, Prcjunkolova, 2. avgusta in Lovrenčova repa, 10 avgusta. Po tem času se repe več ni sejalo. Repa raste pozno v jesen, vse do zmrzovanja zemlje. Pospravljanje pridelka pa je bilo v glavnem med prvim in 15. novembrom. Ob puljenju in obrezovanju repe, so pogosto priskočili v pomoč tudi sosedje. Tako je bilo obrezovanje v glavnem v večernih urah. Šlo je za druženja, ko se je pil predvsem jabolčnik. Kakih posebnih jedi se ob tem ni nudilo. Nekateri pa so repo pustili na posebnih kupih na njivi in jo pokrili z natjo in zemljo. V zimskem času so jo sprotno vozili domov.
Na širšem radgonskem območju repne jedi niso bile tako poznane, kot je to še sedaj na prekmurskem območju. Tam je posebno znana bujta repa. Ta je bila sestavni del kosila ali večerje na dan kolin. Ime „bujta” repa namreč pomeni ubita, kar se povezuje z zakolom – ubitjem svinj. Nekdaj so bujto repo pripravljali le pozimi, v času kolin, dandanes pa je na domači mizi kot tudi po turističnih kmetijah in drugih gostilnah, skoraj v vseh letnih časih. Žale vse kaže, da se bo tudi to spremenilo, ker je repa že nekoliko pozabljena vrtnina, in če ne bo omenjene korenovke, ne bo niti bujte repe v kulinariki, zlasti prekmurski. Zato poznavalci poudarjajo, da si s setvijo v poletnih mesecih priskrbite pomemben vir domačih vitaminov in mineralov za zimski čas. Če upoštevate optimalni čas setve, jo primerno oskrbite bo pridelek zagotovljen.
Repa sicer pospešuje prebavo in je priporočljiva za zdravljenje bronhitisa, kašlja, angine, ekcemov in aken, pomaga tudi pri obolenju prostate in je močan diuretik. Zelo uporabna je tudi kot priloga različnim jedem, pogosto pozabimo na uporabnost mladih listov, iz katerih pripravimo okusno solato ali stisnemo sok… Kot zanimivost kaže omeniti, da na Irskem in Škotskem za praznik noč čarovnic namesto buče izrezljajo repo. V Libanonu pa célo repo vlagajo v kis kot pri nas kumarice.
Recept-polnjena repa
Osmim manjšim repam odrežemo liste, jih olupimo, liste pa nasekljamo. V slanem kropu kuhamo repo na zmernem ognju približno 40 min. Medtem v skledi zmešamo nadev iz 200 g mladega kravjega sira, 150 ml kisle smetane, 60 g drobtin, ščepca popra in nasekljano repino listje. Ko se kuhana repa odcedi izdolbemo 2/3 njene sredice, ki jo na drobno sesekljamo in primešamo k nadevu, s katerim bogato napolnimo repe in jih potresemo z mleto papriko. Repe pečemo v ogreti pečici (180 °C) 10 do 12 min.
Dober tek!
Franci Klemenčič
