Študentje arhitekture in domačini na delavnici o življenju in zgodbah grajskega griča v Gornji Radgoni
V radgonskem mestnem muzeju, ki domuje v najstarejši stavbi v mestu penine in sejmov, katero domači poznajo kot špital, je potekala zanimiva strokovna delavnica na temo o življenju in zgradbah grajskega griča v Gornji Radgoni, katero so pripravili študentke in študenti 2. do 5. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Slednji se v tekočem študijskem letu, med drugim, ukvarjajo tudi s kvalitetami in problemi arheološke dediščine v mestecu na reki Muri, Gornji Radgoni. Na delavnici in srečanju s prebivalci grajskega griča (Grajska cesta, Čremošnikova, Vaupotičeva in Ilirska ulica) so prisotni študenti in njihovi mentorji želeli slišati zgodbe, vtise in spomine o življenju na grajskem griču nekoč in danes. Ker sega poselitev grajskega griča vse do prazgodovine in je s tem ta prostor izjemen arheološki spomenik, so študentje želeli slišati tudi spomine na priselitev, gradnjo in življenje na griču posameznega prisotnega obiskovalca.
Sama delavnica, v okviru projekta »Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo« – Hei Transform, katerega vodilni partner je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je bila razdeljena na pet tematskih sklopov znotraj katerih je vsak prisotni obiskovalec imel možnost zaupati svoje spomine, zgodbe in podati svoja razmišljanja povezana s temami oz. naslovi: »Zgodbe grajskega griča«, »Zakaj rad živim na grajskem griču?«, »Kaj se skriva v grajskem griču?«, »Na sprehod po grajskem griču« ter »Kakšen bo grajski grič jutri?«. Študente, ki so si izjave posameznega prisotnega obiskovalca zapisali in jih bodo proučevali, je med drugim zanimalo tudi, kako na območju občine Gornja Radgona urejeno z lokalnim medijskimi pokritjem. Med drugim nikakor niso mogli verjeti, da je pred nedavnim prenehalo izhajanje lokalnega časopisa Prepih. Podobne delavnice so isti študentje, ki sta jih spremljala arhitektka in docentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, prof. Maruša Zorec in docent isti fakulteti, prof. Uroš Rustja, v tekočem študijskem letu opravili že v kar nekaj slovenski mestih.
Med udeleženci, ki jih sicer ni bilo posebno veliko z območja grajskega hriba, je bila tudi radgonska županja Urška Mauko Tuš, ter tudi kar nekaj ljudi izven območja radgonskega grajskega hriba. „Vesela sem, da so naši občani, z mladimi raziskovalci, študenti Fakultete za arhitekturo UL, delili svoje izkušnje, osebne zgodbe ali zgodbe svojih prednikov, anekdote, spomine in doživetja, povezana z radgonskim Grajskim gričem, ki prestavlja izjemo bogato arheološko dediščino našega mesta in občine na sploh. Pripravljenost naših občanov na sodelovanje ter njihova pripovedovanja so lahko velik doprinos k snovanju inovativnih idej in konceptov kako ta, v veliki meri speči kapital nesnovne kulturne dediščine, aktivirati v čim večjem obsegu, a še vedno z občutkom in prijaznostjo do okolja,“ je med drugim dejala županja Urška Mauko Tuš. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič