Kaj moti Negovčane, zlasti starejše? Žal jim niti odgovorni ne vedo povedati nič natančnega
Negovski grad je spomeniško zaščiten, saj je eden tistih, ki ima od vseh gradov v Sloveniji, ohranjeno celotno grajsko obzidje. Grad je v celoti ograjen z obzidjem, tako, da je na grajsko območje-dvorišče mogoče priti le skozi vrata. V obzidju so bila vgrajena troje vrata. Glavni vhod z velikim portalom in dvoje stranskih vrat. Ena so vodila na grajski vrt, ki je bil urejen ob župnišču. Grajski vrt je bil od glavnega vhoda, ločen z obzidjem, tako, da iz ceste ni bilo mogoče stopiti na vrt. Vhod na vrt pa so vodila manjša vrata, ki še obstajajo, in se nahajajo le nekaj metrov od glavnega vhoda.
Druga manjša vrata v obzidju so bila, in še obstajajo, na drugi strani gradu. Ta so vodila na grajsko pobočje, ker je stala vrtna utica, ki so ji rekli »Lusthaus«. Tam se je grajska gospoda, ko je obiskala grad, sestajala na svežem zraku, ki ga je nudila gozdna grajska okolica. V okolici vrtne utice, so se na nekoliko revnejšem pobočju razprostirali vrtovi, kjer so rasle razne vrtnine. Vrtna utica in vrtovi so obstajali vse do konca druge svetovne vojne. Sedaj je pobočje je zaraslo z grmovjem ali pa so ga z drevjem zasadili z gozdnimi drevesi.
Namen našega tokratnega pisanja je predvsem v tem, da bi povprašali odgovorne, zakaj ne odstranijo dreves, ki so bila zasajena po drugi svetovni vojni okoli gradu, ki sedaj zakrivajo pogled na grad in grajsko obzidje od Bračičeve, od Babičeve in Lubečeve-Žižekove hiše iz Lokavcev, ter tudi iz drugi krajev v okolici, koder vodi pogleda na Negovo, pa tako tudi na grad Negova? Namreč, pred vojno je bil grad viden iz vseh strani, saj je bila okolica gradu, grajsko pobočje, do kolovozne ceste, ki je služila konjski in volovski vpregi, brez drevja. To naj podkrepimo s pričami edinih še živečih, ki so grad s svojimi očmi videli iz vseh smeri v celoti. Med temi je najstarejši še živeči 95 – letni Jože Kramberger iz Negove. Ob njem še živijo in se spominjajo dni, ko je bil grad v celoti viden, le Slavko in Anton Lončarič, Stanko Rojko starejši, Anton Kramberger iz Radvencev in pisec teh vrstic Ludvik Kramberger.
Najstarejši očividec, Jože Kramberger nam je povedal zanimivo zgodbo. »Bilo je za časa okupacije, ko so Elblovi v Lokavcih gradili novo hišo. To je bil še čas, ko je veljala sosedska in prijateljska pomoč, pri večjih gradnjah domov ali gospodarskih poslopij. Tako je družina Konrada Breznika, pri njem sem služil za pastirja, Elblovim ob gradnji hiše nudila pomoč v obliki hrane. Gospodinja Micka je kuhala hrano za delavce, pekla pogače, za likov pa gibanice, ki smo jih vsak dan vozili na gradbišč. Rekel, bi da je to bila sosedska pomoč. Dobro se spominjam, da sem tedaj ob vračanju opazoval veličino gradu, ki se je videl od Babičeve hiše, ki še stoji, vendar je v razvalinah. Lep pogled, na Negovo in grad je bil tudi iz zaselka Negovske vasi, kjer je stala Breznikova hiša. Ta pogled sedaj zakriva, po vojni zasajeno gozdno drevje.«
Dragoceno pričanje o pogledu na grad je od 91 – letnega Stanka Rojka starejšega, ki vse od rojstva živi v Negovi. Ker je bistrega duha, ima veliko spominov na Negovo in grad, v katerem je celo nekaj časa živel z družino. »Vse od otroštva imam lepe spomine na grad. Že kot otrok sem občudoval to grajsko veličino. Posebno zanimivo je bilo pogorišče, kjer smo se otroci radi potikali. Na gradu so se izmenjavali prebivalci. Po vojni se spominjam konjarjev, ki so v gradu imeli konje s katerimi so opravljali prevoze za potrebe grajskih posesti. V gradu je bila tudi nekaka Gozdna uprava, ki jo je nekaj časa vodil gozdar Kubik, nato Jože Krajnc in Boris Žurman. V času Krajnca in Žurmana je potekalo pogozdovanje nekdanjih ribnikov, ki so se nahajali pod gradom. Pri pogozdovanju sem kot mlad delavec tudi sodeloval, saj sem bil celo redno zaposlen. Na področju ribnikov smo sadili jelšo, bolj na suhem delu pa bore ali kot smo rekli hojčje. Dobro se spominjam zasaditve pobočja gradu, kjer je rasla trava, katero sem kosil, saj smo doma redili govejo živino in smo travo in posušeno mrvo, s kravami vozili izpod gradu. Spomnim se, da smo, ko smo kosili, počivali »Lusthausu«, ki je stal na pobočju gradu. Toda takoj po vojni sta gozdarja, Jože Krajnc in Boris Žurman, odločila, da ta del pobočja, je bil travnat, od gozda pa je bil ločen z kolovozno cesto, pogozdimo. Pri tem pogozdovanju sem sodeloval tudi jaz. Kot vidite, se je drevje razraslo in sedaj zakriva pogled na grad.«
Pred leti, bilo je leta 2013, smo o odstranitvi dreves na pobočju gradu govorili z gozdarskim inženirjem, Stankom Rojkom, tedaj vodjem Javne gozdarske službe, Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Radenci, ki je tedaj na naše vprašanje, kdaj bodo odstranili drevje s pobočja gradu, da bo grad spet viden iz vseh strani kot nekoč, povedal: »Ob prvi faz obnove negovskega gradu, smo del dreves ob obzidju podrli, več pa ne. Mi smo storili kolikor nam dovoljujejo predpisi. Grad in okolica je v lasti države, zato nimamo pravice posegati v prostor. Dobro nam je znano, da je bilo grajsko pobočje v preteklosti brez gozdnega drevja. Da bi izpostavili tako stanje, kot je bilo pred pogozditvijo grajskega pobočja, potrebujemo posebno dovoljenje lastnikov parcele.«
Od tedaj pa se do danes se ni zgodilo nič. Drevje, zasajeni gozd, še naprej zakriva pogled na grad. Ker sedaj poteka druga faza obnove gradu, bi bil pravi trenutek, da se, glede tega poseka drevja, izpostavi stanje, ko je bilo pred zasaditvijo. Prav bi bilo, da se odgovorni za grad in okolico, za odstranitev drevja, za to da bo grajska »veličine«, spet vidna iz okolice, odločijo ob sedanji drugi fazi obnove gradu. Tele zapis smo pripravili tudi zato, da še ujamemo priče, ki so lahko grad občudovali iz vseh strani v vsej njegovi veličini, kajti vse priče, ki jih navajamo gredo proti 90-tim letom ali pa so jih že prekoračile.
In kaj o tem pravijo na občinski upravi Občine Gornja Radgona?
„Drevesa, oziroma gozd pri gradu Negova je v lastništvu države, upravljalec je Ministrstvo za kulturo. Zavod za gozdove na podlagi izdanih odločb tudi na tem območju ureja in poziva lastnike k ureditvi gozdov, še posebej v primeru, če nastanejo različni faktorji, ki v gozdu nastajajo. Po naših podatkih se bo v sklopu druge faze obnove gradu uredila tudi okolica gradu, in bodo v manjšem obsegu odstranjena tudi nekatera drevesa na grajskem dvorišču in v neposredni bližini gradu.“
Torej nič določenega, kar bi Negovčanom in drugi obiskovalcem omogočilo „čist pogled“ na grad in grajsko obzidje. Zato si v nadaljevanju lahko ogledate fotografije iz različnih obdobij, ki tudi veliko povedo (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger