Diabetikom tudi druženje, rekreacija in zabava veliko pomenijo!
Marsikomu med nami ni znano, da je vsak deseti prebivalec Slovenije sladkorni bolnik, a mnogi tega niti ne vedo. Gre za eno izmed najhujših in najbolj rizičnih bolezni sodobnega človeka, ki se ji reče sladkorna bolezen ali diabetes melitus, presnovna bolezen, kjer je organizem deloma nesposoben pretvarjati sladkor, ki ga prejme s hrano, v škrob. In prav omenjeni sladkorni bolniki so organizirani v društvih diabetikov, kjer skozi druženje, izmenjavo izkušenj, različne aktivnosti in izobraževanje, lajšajo svoje trpljenje. Tako so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, na čelu s predsednikom Francem Golinarjem, pripravili tradicionalno že 26. srečanje diabetikov iz vseh treh pomurskih društev. Omenjeno srečanje članov pomurskih društev diabetikov, kjer so po prenehanju delovanja društva v Ljutomeru, aktivni samo v društvih Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, je potekalo v ribiškem domu RD Radgona v Lisjakovi strugi. Udeležila se je dobra desetina (55) izmed okoli 500 članic in članov, koliko jih je v vseh treh društvih.
Na prisrčnem večurnem srečanju so prisotni spregovorili predvsem o svojih težavah. Ob prijetnem druženju, klepetu in izmenjavi izkušenj pa so prisotni spremljali tudi kulturni program, za kar so poskrbeli člani folklorne skupine KUD Janko Divjak s Kapelskega Vrha. Kljub veliki vročini, katero so „zniževali“ v senci in s hladnimi napitki, je bilo zanimivo tudi športno tekmovanje. Čeprav rezultati niso šteli temveč zgolj zabava in prijetno druženje, so nastopajoči pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost. Tekmovali so v igrah, kot so: Na štrbunk, Ftakni mi ga, Leseno balinčkanje, Met žogice, Prenašanje jajčke, Met krogov…
Prisotne je sicer že uvodoma, pred okrepčilno kislo štajersko župo in začetkom dogajanja, ki se je končalo popoldan z obilnim kosilom, pozdravil predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona, Franc Golinar. Predvsem je pozdravil vse prisotne ter predstavil potek dogajanja na tokratnem srečanju in druženju, kjer na mizah ni manjkalo niti sladkih dobro, saj kot so dejali, vsakdo občasno stori kakšen prekršek, kar pa ne sme biti pogosto. V ospredju namreč morajo bili rekreacija, zdravo življenje in predvsem zdravo prehranjevanje…
„Vse skupaj je bilo odlično. Splošno vzdušje je bilo čudovito in vsi so nam povedali, da so bili zelo zadovoljni. Tako smo se poslovili do prihodnjega leta, ko bo naše novo srečanje in druženje“, nam je povedal prizadevni domači predsednik Franc Golinar, ki dodaja: „Pomen našega druženja je, da se med seboj spoznavamo in izmenjamo izkušnje pri obvladovanju naše sladkorne bolezni. V vedno hitrejšem življenjskem ritmu je vse težje biti zdrav in zadovoljen. Vsi, ki smo tukaj tega nimamo več v celoti, saj nas ali naše bližnje pesti sladkorna bolezen. Seveda vemo, kako voditi sladkorno bolezen z dieto, tabletami in inzulini. Povišan krvni sladkor pa lahko znižamo tudi z raznimi športnimi aktivnostmi. Tudi srečanje kot je današnje veliko pripomore k temu, da bo nižji, ko si lahko izmenjamo svoje izkušnje pri premagovanju te nenalezljive kronične bolezni 21 stoletja, ki vedno bolj narašča, saj nas je v Sloveniji preko 12 % obolelih za to boleznijo in prerašča že v epidemijo.“ Golinar nam je tudi zaupal, da je radgonsko društvo diabetikov bilo ustanovljeno 28. maja 1986, kar pomeni, da jih prihodnje let čaka obeležitev 40. letnice obstoja in uspešnega delovanja.
Sicer pa med najhujšimi in najbolj tveganimi boleznimi sodobnega človeka je gotovo tudi sladkorna bolezen ali diabetes melitus. Gre za sila nevarno bolezen, kjer trebušna slinovka dela premalo insulina in se zaradi nezadovoljive razgradnje maščob lahko pojavi zastrupitev s kislimi snovmi. Količina sladkorja v krvi je zvišana, sladkor pa se izloča v seču. Osnovna znamenja bolezni so žeja, veliko seča, huda lakota, stalna slabost, hujšanje in podobno. Zdravljenje poteka z omejitvijo sladkorja, moke, škroba, maščob v hrani ter v hujših primerih z inzulinom, vedno pa je potrebno biti pod zdravniškim nadzorom. Tako kot po vsem svetu je sladkorna bolezen šele po 2. svetovni vojni postala rastoč, pereč in strah vzbujajoč socialno medicinski, v zadnjem času pa tudi ekonomski problem. Sedaj že lahko govorimo o epidemiji 21. stoletja, saj bolezen predstavlja velik problem ne samo za bolnika in njegovo družino, temveč za celotno družbo. Da gre dejansko za epidemijo potrjuje tudi nekaj podatkov; Leta 1962 je bilo v Sloveniji 4.504 bolnika (ob 1.605.000 prebivalcev), ker pomeni, da je bilo obolelih le 0,28 državljanov. Leta 1995 je bilo približno 70.000 bolnikov ob skoraj dva milijona prebivalcev, danes pa je že nad 130 tisoč bolnikov ob nekaj nad dva milijona prebivalcev. Sladkorna bolezen povzroča hudo kronično pešanje zdravja, lahko pa tudi zgodnjo smrt. Posledice bolezni so sploh lahko zelo hude. Sladkorni bolniki pa si lahko veliko pomagajo tudi sami, in zato se predvsem združujejo v socialno humanitarna Društva diabetikov, ki delujejo po vsej državi. Žal se sladkorni bolniki redko vključujejo v društva.
Sladkorna bolezen, kot skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, je izjemno nevarna bolezen, čeprav je Frederick Banting, skupaj s Charlesom Bestom pred dobrimi 100-timi leti (1921) prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina, ki je za mnoge rešitev. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z inzulinom. Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolnik tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob. Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. V Sloveniji je po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih 125.000 diagnosticiranih diabetikov oziroma 6,9 odstotka odraslega prebivalstva, neuradno pa naj bi sladkornih bolnikov v Sloveniji bila skoraj desetina oz. okoli 200.000. In vsi oni, med drugim imajo namreč kar tri do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi.
Sicer je sladkorna bolezen že dolgo znana, vendar pa zanjo veliko časa niso našli zdravila. Sladkorna bolezen je bila prvič opisana že leta 1555 pr.n.št., zapis pa je vseboval tudi nekatera dietna navodila. Sčasoma je prišlo do spoznanja, da se sladkorno bolezen s pravilno prehrano do neke mere obvladuje. Do temeljnega spoznanja je prišel omenjeni Appolinaire Bouchardat, ki se je naučil določati glikozurijo. Med prusko-francosko vojno je namreč ugotovil, da je bila med obleganjem Pariza pri debelih ljudeh sladkorna bolezen bolje urejena, zmanjšalo pa se je tudi število bolnikov. Odkritje insulina in njegova uporaba nista dokončno rešila problemov v zvezi s sladkorno boleznijo, ampak sta odprla nove probleme. Bolniki so bili še vedno na dieti, treba jih je bilo naučiti samoinjiciranja inzulina. Izobraževanje je dobilo osrednjo vlogo pri zdravljenju bolezni, kmalu je nastalo prvo diabetično društvo, in sicer leta 1934 v Veliki Britaniji…
