Kako je Mariborčan Milan prišel na Pomurski sejem, kjer je spoznal lepo Vido, in ostal v mestu penine in sejmov?
V tem razburkanem, tehnološko naprednem času, ko večinoma ne vemo kaj nam prinašajo umetna inteligenca, kriptovalute in kakšna je sploh naša prihodnost, ter ko večina zakonov razpade že po nekaj letih skupnega življenja, so pohvale vredni tisti pari, ki skupaj ostanejo 30, 40, 50 in več let. In med tiste, ki so srečni v skupnem življenju sodita tudi znana Radgončana Vida in Milan Borovič, ki v svoji hiši na Partizanski ulici, tik ob zdravstvenem domu, skupaj živita že dobrega pol stoletja. In prav te dni, med Valentinovim in dnevom žena, sta v rogu domačih najdražjih, ter prijateljev, obeležila zlato poroko, torej 50 let skupnega zakonskega življenja, ki ni bilo vedno postlano z rož’cami, a je bilo vzdržno, kar kljub zrelim letom potrjuje tudi njun današnji zunanji videz ter tudi duševna in fizična čilost, spomin in razum. Proslava skupnega visokega jubileja je najprej potekala v RiRe baru, nedaleč od domače hiše, za kar je v veliki meri poskrbela “priča” Renata, vse pa se bo pozneje brez posebnega pompa, nadaljevalo v družinskem krogu na skupnem kosilu.
Kot vedno, ko ne veš kje te čaka ljubezen, se je tudi pri Borovičevih vse skupaj zgodilo naključno. Milan je s prijatelji iz rojstnega Maribora, avgusta 1974 prišel na 12. mednarodni kmetijsko živilski sejem (mimogrede letošnja 63. Agra bo med 23. in 28. avgustom, op.p.) v Gornjo Radgono, kjer se je vedno zbiralo na tisoče ljudi od blizu in daleč. In Milan je naključno spoznal Vido Zagorc, ki je seveda tudi s prijateljicami bila na sejmu. Iskrica je preskočila in Milan se je hitro preselil v mesto penine in sejmov, Gornjo Radgono. Ponj pa je v Maribor šla kar sama Vida, in sicer z novo, znamenito “Stoenko”, katero so si takrat le redki lahko privoščili.
Poročila sta se v štajerski prestolnici, dober teden po Valentinovem, 22. februarja 1975 in tako se je začela vesela zgodba „v dobrem in slabem, dokler ju smrt ne loči…“ V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, Sašo in Nina, ki sta si z leti našla partnerja, sin v Rakičanu pri Murski Soboti, hčerka iz Apaške doline. Imata že tudi pet vnukov, štiri s strani sina Saša in snahe Simone (Tija, Kaj, Dia, Maj), in enega Nininega ter Bojanovega (Naj) sama pa sta srečna na svojem domu v Gornji Radgoni. Najbolj srečni in veseli so, ko so vsi skupaj, kar je v današnjem času hitrega življenjskega sloga, praktično nemogoče, saj vedno nekam hitimo in marsikaj zamudimo. Milan (rojen, 18.5.1956 v Mariboru) in Vida (dekliško) Zagorc (8.7.1954 v Gornji Radgoni) imata veliko prijateljev, kar pomeni, da se rada družita, potujeta na izlete, veliko se sprehajata, kolesarita, skrbita za zdravje, in sploh jima je lepo v zasluženem pokoju in skupni jeseni življenja.
Ob lepem, skupnem življenjskem jubileju so jima še na dolga, zdrava in zadovoljna skupna leta, voščili mnogi prijatelji, svojci, sorodniki in sosedje.
