Skip to content

V UKC Maribor opravili operacijo na hudo poškodovanem bolniku s koronavirusom

Bik hudo poškodoval ljutomerskega častnega občana, upokojenega profesorja, dr. Mirana Puconja, pri katerem so zdravniki uspešno opravili zapleteno operacijo obraza

     Iz Prlekije je predzadnji dan letošnjega marca prišla žalostna novica, da je v ponedeljek, 30.3.2020, okoli 7. ure zjutraj, med krmljenjem živine eden izmed bikov v hlevu napadel gospodarja Mirana in ga tako hudo poškodoval, da bi marsikdo ostal pod nogami živali. Toda ne tudi ugledni Prlek, veliki borec Miran Puconja, ki se je nekako le izvlekel iz hleva in ko sta ga kar nekaj deset metrov od hleva opazila soseda, je bil čudež, da še sploh živi. Na kraj so hitro prišli reševalci ZD Ljutomer, ki so nesrečnega gospodarja nemudoma odpeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer so ga nujno oskrbeli. Nato so ga v umetni komi odpeljali v UKC Maribor, kjer se za njegovo življenje zdravniki še vedno borijo, čeprav so vmes že opravili zahtevno operacijo in nekaj drugih posegov. Tisti, ki dr. Puconjo poznajo, teh pa ni malo, so vseskozi prepričani, da bo preživel vse bolečine in poškodbe, ker da gre za pozitivno osebnost in velikega borca. Dokazuje to tudi dejstvo, da je kljub hudim ranam in bolečinam, uspel priti iz hleva in zapreti vrata, da živali ne bi šle ven. „Po videnem je bil zelo hudo poškodovan, a je vseeno prišel iz hleva, in še nekaj deset metrov proti naši domačiji, da bi poiskal pomoč. Poklical sem reševalce in njegove najbližje, pozneje pa se je pač vse odvijalo svojim tokom“, nam je takoj po dogodku povedal bližnji sosed.

    Žal pa hude poškodbe po glavi, prsnem košu medenici in spodnjem delu trupa…, ni bilo vse, kar je lahko Mirana doletelo. Zdravniki so namreč v UKC Maribor ugotovili, da je hudo poškodovani Prlek okužen s koronavirusom. Zato je vse nadaljnje zdravljenje bilo že bolj zapleteno in bolnik je v zelo slabem stanju ostal v umetni komi. Kljub temu so zdravniki v UKC Maribor izvajali potrebne posege, nazadnje pa so opravili izjemno zapleteno operacijo, kjer so  sanirali hude poškodbe obraza. Najprej je poseg pri dr. Puconci, z zapleteno poškodbo obraza bil odložen, a so ga pred dnevi kljub okužbi s koronavirusom morali operirati. Kot pojasnjuje asistent Primož Levart, dr.med. iz Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor, ki je z ekipo opravil operacijo kompleksnega zloma, se je zdravniška ekipa soočili se z zapletenim zlomom srednje tretjine obraza, lične kosti, nosnega segmenta in zgornje čeljustnice na obeh straneh. Kirurško delo bi po njegovih besedah moralo trajalo štiri ure, a se je poseg zaradi ostalih okoliščin podaljšal še za dve uri. Operiranje v popolni zaščitni opremi, vsi v operacijski dvorani, ekipa devetih ljudi je uporabila tako imenovane skafandre, da dodatno dimenzijo operativnemu posegu s fizičnega in tudi s psihičnega stališča: „Dolžina posega je bila nekoliko daljša zaradi uporabe popolne varovalne opreme, v katero smo bili oblečeni vsi, ki smo bili prisotni v operacijski dvorani. Komunikacija med vpletenimi za operacijsko mizo je otežena zaradi nenehno prisotnega šuma elektromotorčkov v skafandrih. Tudi zelo vroče postane po določenem času.“, poudarja dr. Levart in dodaja, da oblečeni v skafandre med posegom ne morejo uporabljati naglavne luči. „V vsakem primeru pa smo v naši hiši operirali prvega bolnika s koronavirusno boleznijo, ki je imel izjemno zapleteno poškodbo obraza. Šlo je za kompliciran zlom srednje tretjine obraza, lične kosti, zgornje čeljustnice na obeh straneh in nosnega pretina“.

   V času epidemije so sicer v UKC Maribor opravili več posegov, a ta je po prepričanju stroke bil daleč najzahtevnejši. Pacientu, ki se že bistveno bolje počuti so opravili tudi traheotomijo, kirurški poseg, pri katerem so prerezali kožo na vratu in strukture pod njo ter naredili okence (traheostomo) v sapnik. V okence sapnika so vstavili kanilo (umetno dihalno cevko), s čem so odprli prosto pot za vstop kisika v spodnja dihala. Prav zaradi kanile bolnik ne more govoriti, a se po naših informacijah odziva in s kimanjem glave „odgovarja“ na konkretna vprašanja. Tako se je spomnil in potrdil, da ga je 30.3., v domačem hlevu napadel in poškodoval bik. Kot nam je povedala njegova nečakinja Nada Balažič, ki z možem Miho ter mnogimi dobrimi sosedi skrbi za Miranovo kmetijo, naj bi strica v teh dneh preselili na bolnišnični oddelek. To pa daje upati, da se bo kmalu najverjetneje vrnil v Prlekijo, katero ima najraje in kjer ga čaka njegova kmetija, z nekaj manj goveje živine, kot je bilo prej, a kljub temu. Od 42 bikov in krav, koliko jih je Miran redil pred poškodbo, jih je v hlevu sedaj še 22, saj so preostalih 20 morali prodati. Na kmetiji je namreč še veliko dela, od sajenja 6 ha koruze, skrbi za pšenico, ječmen, travinje, krmljenja živine… Kot nam je še povedala Nada je pač dela veliko, a če se dobro organizira in ob pomoči številnih sosedov, ki posebej upravljajo s kmetijsko mehanizacijo, jima z možem uspeva. Sama komaj čaka, da se Miran vrne in prevzame svoje delo, kolikor bo pač lahko. V vsakem primeru se ga bodo vsi razveselili, med njimi še posebej domači pes Aron, ki gospodarja še posebej pogreša.      

    Spomnimo; V hlevu na Cvenu 30 pri Ljutomeru je bik med krmljenem hudo telesno poškodoval lastnika, znano osebnost iz Prlekije in širše, in sicer upokojenega profesorja ljutomerske gimnazije Frana Miklošiča. Filozof, publicist in etnolog, dr. Mirana Puconja – nosilea dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je še vedno izjemno živahen in čil častni občan občine Ljutomer, naslov mu je ljutomerska županja Olga Karba podelila leta 2015, in se kljub upokojitvi ukvarja z govedorejo. Obdeluje približno 15 hektarjev zemlje, v hlevu praktično v središču lepe vasi Cven, pa je imel več kot 40 glav goveje živine, poleg bikov tudi krave mlekarice. Po klicu soseda je na kraj hitro prišlo reševalno vozilo in so ga odpeljali. Med prvimi je sosed Sever poklical tudi nečakinjo Nado Balažič, ki je nemudoma prihitela na kraj, ki nam je po dogodku razlagala, kako je njen stric bil s srcem in dušo navezan na kmetijo. Razložila nam je tudi, da je njen stric rojen prav 1. aprila in je tako letošnji, 71. rojstni dan „praznoval“ v komi v UKC Maribor. „Zanj je kmetija in ta goveja živina bil način življenja in brez tega ne bi mogel. Vedno je izjemno skrben in zanesljiv. Sedaj sem hvaležna sosedom, da mi pomagajo, saj to ni tako enostavno delo, stric Miran pa je vse uspeval. Kljub vsemu smo morali nekaj živali prodati, med njimi tudi bika, ki naj bi strica napadel. Ker pa gre za njegovo življenje in ker verjamemo, da se bo vrnil na kmetijo, smo v hlevu pustili še 22 glav živine, kar ga bo ob vrnitvi gotovo razveselilo“, nam je še povedala Puconjeva nečakinja Nada.   

    Miran Puconja, čigava hčerka z družino živi v Ljubljani, ki je doktorski naslov pridobil leta 2004 in je več kot tri desetletja poučeval filozofijo in slovenščino na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, je sicer ves čas ostal povezan z delom na kmetiji. Torej tudi v pokoju. Za svoje pestro delo na različnih področjih je Puconja prejel številna priznanja in nagrade. Zanj eno najpomembnejših je bilo najeminentnejše občinsko priznanje – naziv častni občan Ljutomera, ki mu ga je ob 59. prazniku Občine Ljutomer podelila županja mag. Olga Karba, in sicer za izjemno raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo ter vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije, s čemer ima pomembne zasluge pri krepitvi ugleda občine Ljutomer. Sedaj upokojeni profesor filozofije in slovenščine se poleg s kmetovanjem že vrsto let ukvarja tudi z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo ostalih slovanskih narodov. Preteklost ozaveščeno povezuje s sodobnostjo. Svoja raziskovanja je predstavil v znanstvenih člankih oziroma razpravah, na različnih srečanjih in simpozijih, v knjižnih izdajah pa sta izšli njegovo magistrsko delo K vrednotenju identitete panonske kmetije: temelji preživljanja na Cvenu ter njegova doktorska disertacija Slovenska kmečka kultura: na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, za katero je leta 2012 prejel Murkovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja