Vlada RS na nocojšnji dopisni seji preklicala epidemijo nalezljive bolezni covid-19
Potem ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja koronavirusa v populaciji, je Vlada RS na dopisni seji preklicala epidemijo nalezljive bolezni covid-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ker pa nevarnost širjenja še ostaja, v veljavi še ostajajo nekateri ukrepi, so zapisali na ministrstvu za zdravje. Trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja koronavirusa, ne pa še njihove odprave v celoti. V veljavi tako ostajajo splošni in posebni ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih, so še zapisali na ministrstvu za zdravje.
Spomnili so, da je bil prvi potrjen primer koronavirusa v Sloveniji zabeležen 4. marca. Do 13. maja pa je bilo potrjenih 1464 primerov okužbe. „Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno manj kot ena“. NIJZ med najpomembnejše ukrepe za omejitev širjenja okužbe šteje testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, odrejanje karantene za visoko rizične tesne kontakte, higieno rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance.
Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega je tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni…
Že včeraj so z NIJZ sporočili, da se epidemiološka situacija glede novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Še vedno je za zamejevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji ključnega pomena, da posamezniki dosledno spoštujemo naslednje ukrepe:
1. Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje rok – Umivanje rok z vodo in milom je osnovni higienski ukrep, s katerim na relativno enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme z naših rok. Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.
Ne dotikamo se obraza, zlasti ne ust, nosu in oči, če roke prej niso umite ali razkužene.
2. Upoštevanje pravilne higiene kašlja – Preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava. Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo v posebno plastično vrečko za smeti in si nato umijemo roke z milom ter vodo ali si roke razkužimo.
3. Spoštovanje pravil fizičnega distanciranja – Ko se družimo z osebami izven skupnega gospodinjstva in pazimo, da vzdržujemo medsebojno razdaljo najmanj 1,5 m oz. 2 m.
4. V primeru bolezenskih znakov ostanemo doma – Pomembno je, da v primeru bolezenskih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura, kašelj), ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ter upoštevamo njegova navodila.
5. Spoštovanje priporočil / navodil NIJZ ob sproščanju ukrepov – S spoštovanjem priporočil oz. navodil NIJZ ob sproščanju ukrepov pripomoremo k zamejitvi širjenja virusa SARS-CoV-2.
Sicer pa novi koronavirus, ki mu je tako rekoč uspelo ustaviti svet, poznamo že nekaj mesecev, a neznank o virusu in bolezni covid-19 ostaja precej. Kot je za STA povedal infektolog Janez Tomažič, tako na primer še vedno ni popolnoma jasno, kdo je resnično ogrožen, znani pa so nekateri dejavniki za hud potek koronavirusne bolezni. Dozdajšnje izkušnje kažejo, da so tako za okužbo kot za hujši potek bolezni dovzetni starejši, moški in bolniki s komorbidnimi stanji, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, tudi debelost. Potek bolezni je odvisen tudi od genetske predispozicije in količine virusa, ki ji je bila oseba izpostavljena, je predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo ljubljanske medicinske fakultete Tomažič pojasnil v spletnem predavanju, ki sta ga pripravila Srebrna katedra in Študentska organizacija ljubljanske pravne fakultete. Pri petih odstotkih bolnikov je potek bolezni kritičen, preživeli pa se predvidoma pozdravijo v treh do šestih tednih. Med dvema in štirimi tedni traja okrevanje pri 15 odstotkih bolnikov s hudim potekom bolezni, pri večini, 80 odstotkih bolnikov pa bolezen poteka blago. Ti se pozdravijo v dveh tednih.
Ob tem je Tomažič opozoril na tiho hipoksemijo, ko se lahko zdravstveno stanje pri bolniku z na videz blago potekajočo boleznijo hitro spremeni v kritični potek, ko je potrebna urgentna hospitalizacija.”Tudi do 10 dni in več lahko dokaj normalno funkcionira in rahlo hitrejšega in globljega dihanja ne opazi niti sam niti svojci, nato pa takoj potrebuje priklop na umetna pljuča,”je pojasnil. Takega stanja je bilo sicer pri slovenskih bolnikih precej manj kot v sosednji Italiji. Glavna tarča virusa so sicer pljuča, a prizadene tudi druge organe, a še ni popolnoma jasno, kako in kakšne so posledice. Prav tako ni znano, zakaj bolezen poteka huje pri starejših, ali imunski odzivi prispevajo k razvoju bolezni in ali je oseba, ki je prebolela covid-19, zaščitna pred ponovno boleznijo. Ocene glede smrtnosti so si zelo različne, pogosto pretirane, je še dejal Tomažič. S starostjo je stopnja smrtnosti izrazito poveča, večja je tudi ob prisotnih komorbidnostih. Po Tomažičevih navedbah je smrtnost verjetno nižja od dveh odstotkov, morda celo od odstotka in pol.
Poudaril je, da je oseba kužna pred pojavom simptomov.”Res je, da take osebe ne kašljajo, kihajo ali smrkajo in zato okužbo širijo v manjši meri kot simptomatske osebe, pri tesnih stikih, recimo v partnerskem odnosu, pa so tudi taki prenosi zelo pomembni,”je opomnil in pojasnil tudi pozitivne rezultate brisov pri osebah, pri katerih je bilo testiranje pred tem že negativno. V tem primeru so po njegovih navedba na sluznici še prisotni ostanki dednega materiala, a to ne pomeni, da virus še živi in je oseba kužna.
Po njegovih ocenah bomo pred cepivom dobili zdravilo, za zdaj imajo namreč le malo podatkov o imunskih odzivih pri covidu-19.”Dokler ne poznamo naravne imunosti, ne moremo biti čisto prepričani, ali delamo prava cepiva,”je pojasnil. Kot pravi Tomažič, ki dela tudi na ljubljanski infekcijski kliniki, je kandidatnih cepiv ogromno, a težava je zagotoviti njihovo učinkovitost in varnost ter klinične preiskave na velikem številu oseb. Ob nalezljivih boleznih, ki”udarijo”, kot je covid-19 in s tem požanjejo veliko zanimanje javnosti, je Tomažič izpostavil še vidik varovanja bolnikovih osebnih podatkov. Opomnil je, da so zdravstveni delavci in drugi sodelavci zavezani k poklicni molčečnosti, k čemur jih zavezuje tudi etični kodeks.
Foto: Getty Images