Bilo je v nedeljo pozno popoldan. V bližnjem gozdu je nenadoma utihnila pesem ptic, ko se je zaslišal krik nemoči in obupa, žalosti – tudi strahu. Nastala je mrtva tišina. Težko je bilo dojeti, da izgubljaš svojega najdražjega, s katerim si se pred nekaj trenutki še mirno pogovarjal. Vendar se je vseeno zgodilo tisto, kar nihče ni pričakoval. Prenehalo je biti srce dragemu možu, ljubečemu očetu. Žalostna in boleča novica, da je umrl Robert Ščap, župan občine Kobilje, se je razširila kot požar po celotnem Pomurju, ki je za trenutek nemo obstalo. Kako dojeti in kako najti razlago na to izgubo, bolečino in nastalo praznino?
Težko je bilo sprejeti družini, sorodnikom, prijateljem, znancem ter občankam in občanom Občine Kobilje, da njim dragega moža, očeta, brata in župana, ni več.
S svojim mirnim načinom dela in vztrajnostjo je modro usmerjal razvoj majhne, obmejne občine Kobilje, kjer si je tudi ustvaril miren dom za svojo mlado družinico. Tesno je bil vpet v vsakdanje življenje in društveno dogajanje v njej. V občini je vladalo zaupanje in razumevanje, kar je bila posledica tudi njegovega nesebičnega dela.
Tudi v svojem zasebnem podjetju je bil uspešen prav po zaslugi ustvarjanja kolektivnega in odgovornega pristopa do dela in vztrajanja do dobrih odnosov med sodelavci in poslovnimi partnerji.
Odgovornost in želja po sodelovanju mu ni bila tuja. Tako smo se na seji sveta pomurske regije in na srečanju vseh slovenskih občin, vsi župani občin Upravne enote Lendava pogovarjali in želeli odgovore od odgovornih na različna vprašanja, tako o epidemiji, kot o usodi predvsem majhnih – obmejnih občin.
Prav tukaj lahko mirno trdim, da sva kot dobra soseda skrbela za sožitje in kvalitetno življenje občank in občanov na podeželju. Skupaj smo snovali pot razvoja turizma in gospodarstva.
Pred nami so projekti v izvajanju dobrih in varnih poti. Kot da bi usoda hotela, da še nazadnje zagotoviš vsem svojim občankam in občanom ter popotnikom varno pot v Kobilje in naprej.
Nekoč sem na eni kmečki domačiji nad vhodnimi vrati prebral: »Pomisli človek in poglej, kaj delež tvoj bo prej ali slej, kako življenje naše mine, kako nenadno vse izgine, glej noč in dan je grob odprt, si mlad ali star, ne vpraša smrt.«
Spoštovani vsi žalujoči, sprejmite iskreno sožalje, tebi dragi Robert in kolega župan, pa hvala za vse. V mnogo preranem grobu, v katerem boš mirno počival, naj ti bo lahka domača zemljica, ki si jo neizmerno ljubil.
Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik
