Rekorder je Marjan Pečan, ki je presegel številko 400, veliko pa jih je med 160 in 200
Ko gre za prostovoljno krvodajalstvo, Slovenija sodi evropsko povprečje, v vsakem primeru pa darovalci zagotavljajo vse potrebe po nenadomestljivi tekočini, V naši državi potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom in poškodovancem zagotovimo potrebno količino krvi. Torej smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To tudi pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi, in zato so krvodajalci pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. Krvodajalstvo sodi med najširše organizirane človekoljubne akcije od katere je odvisno nemoteno delovanje zdravstva in zdravljenje bolnikov. Gre za najvišjo obliko pomoči med ljudmi, saj krvodajalci kri darujejo za neznanca, prostovoljno in brez plačila. Lahko se pohvalimo z dobro razvitim krvodajalstvom, dolgo in uspešno tradicijo, dobro zgrajenim sistemom krvodajalstva, zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi.
Preskrba s krvjo metaforično poteka od vene dajalca do vene prejemnika in zajema tri neločljiva področja: področje krvodajalstva, področje zbiranja, predelave in testiranja ter področje klinične uporabe krvi. Na podlagi naštetih področij se med seboj prepleta tudi delo odgovornih izvajalcev Rdečega križa Slovenije (RKS) s svojimi območnimi združenji, transfuzijske službe in uporabnikov – lečeči zdravniki, bolniki. Za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev pri nas je zadolžen RKS, ki je tudi nacionalni organizator krvodajalskih akcij. RKS to nalogo opravlja z mrežo 56 območnih združenj RK po vsej Sloveniji ter izvaja vse aktivnosti organiziranja, obveščanja, motiviranja, pridobivanja in izobraževanja krvodajalcev za namene nacionalne preskrbe s krvjo. Transfuzijska služba je zadolžena za zbiranje, predelavo, testiranja ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki. Naloga transfuzijske službe je zagotavljanje zadostne količine varne in ustrezne krvi, s čimer se prejemnikom krvi zagotavlja najboljše možno zdravljenje s krvjo. Vsa transfuzijska služba izvaja dejavnosti zbiranja krvi. Predelava krvi v komponente se opravlja na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani (ZTM), s pripadajočimi centri za transfuzijsko dejavnost (Novo mesto, Trbovlje, Slovenj Gradec, Izola, Jesenice in Nova Gorica), Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor s priključenima enotama na Ptuju in v Murski Soboti ter Transfuzijski center SB Celje. Predelana kri se vrača v centre/enote v skladu s potrebami in načrtom.
„V Sloveniji imamo 60.000 rednih članov krvodajalskega moštva, 60 odstotkov jih kri daruje vsaj enkrat na leto, skoraj četrtina teh pa trikrat in celo štirikrat na leto,“ je nedavnem ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji poudarila predsednica RKS Ana Žerjal, ki je ponosna na vse „člane moštva“, ki na prvo mesto postavljajo skrb za sočloveka in zdravje. Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča med tako imenovane starajoče družbe, kar na dolgi rok vsekakor predstavlja težavo tudi pri samopreskrbi s krvjo v Sloveniji. „Želja je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva na Slovenskem. Petletno povprečje novih krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju krvi, v Sloveniji znaša 6.523 krvodajalcev. Lani smo jih v sodelovanju s transfuzijsko službo in tudi po zaslugi naše skupne kampanje (P)ostani del moštva – Mlada kri za vse ljudi, z Univerzo v Mariboru, na prvo darovanje privabili več kot 7.000. Želimo, da bi se mladi na krvodajalski stol redno vračali in nadaljevali več kot 73-letno tradicijo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva,“ je dodala Žerjalova, da biti del krvodajalskega moštva pomeni, da si vzamete eno uro časa, darujete eno enoto, to je 450 mililitrov krvi, in s tem rešite tri življenja. Pomeni, da poleg empatije gojite tudi druge pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter zdrav življenjski slog.
Kot nam je povedal vodja krvodajalstva na Rdečem križu Slovenije Boštjan Novak, so 30. junija letos v Sloveniji bili 1.004 vitezi krvodajalstva, od česa so 104 vitezinje. Gre za ljudi, ki so kri darovali najmanj 100 krat. „Tako kot vsakega posameznega prostovoljca, smo še posebej veseli takšnih krvodajalcev, kajti tukaj pozneje vsi družinski člani postanejo darovalci in tukaj so posebej pomembni mlajši družinski člani, ki tradicijo tega plemenitega in humanitarno dejanje, prenašajo iz generacije v generacijo, naprej,“ je dodal Boštjan Novak, ki v zvezi z vključevanjem mladih, bodočih krvodajalcev, izpostavlja kampanjo oz. slogan RKS in transfuzijske službe (P)ostani del moštva, ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in zdravje. Na RKS so veseli, preko omenjene kampanje ambasadorji in podporniki krvodajalstva med drugim postali tudi nogometni sodniki.
Novak nam je tudi zaupal, da je v Sloveniji veliko „klasičnih krvodajalcev“, ki so kri darovali med 160 in 200 krat, izstopa pa nekdanjih poklicni intervencijski avtomehanik, ki je med svojim delom v prometu videl doživel marsikaj, Marjan Pečan iz okolice Ljubljane, ki je kri, krvno plazmo in druge celične komponente daroval več kot 420 krat. Svoje življenje je domala posvetil krvodajalstvu, vzornica pa mu je bila njegova mati zavzeta krvodajalka, ga je tudi spodbudilo k temu, da je vse od svojega 18. leta nesebično daroval svojo kri. „Svoje življenje sem posvetil temu in s tem si ne le želim reševati življenja drugih, ampak tudi spodbuditi druge, da bi se zavedli pomembnosti tega dejanja in to počeli tudi sami,“ je pred leti, ko je postal osebnost leta v Sloveniji dejal Marjan, ki je tudi menil, da v tem času med ljudmi vlada nezaupanje in da humanosti ne dajemo več dovolj pomena. „Tako se na zavodu za transfuzijo kar dvakrat do trikrat na leto zgodi, da pride do pomanjkanja krvi,“ je opozarjal Marjan, ki ni hodil le redno na običajne odvzeme krvi, ampak tudi na odvzem plazme, posameznih celičnih komponent v krvi, nekoč je daroval tudi kostni mozeg fantu Boštjanu in mu tako rešil življenje. Čeprav je sam vsakič daroval kar dva litra krvi, saj je bil priklopljen na aparature, s pomočjo katerih so mu takoj v obtok nazaj dovajali transfuzijsko tekočino, pa krvodajalcem običajno odvzamejo le 450 ml krvi naenkrat. Marjan je vedno skušal tudi spodbujati k darovanju mlade, ki bi tako nadaljevali njegovo tradicijo in tradicijo ostalih krvodajalcev. Po njegovem je škoda, da se mladi vse bolj zatekajo k alkoholu, cigaretam in drogam. In pri drogah se krvodajalstvo konča, saj morajo kri darovati zdravi posamezniki.
Pri dekletih se pogosto zgodi tudi, da imajo prenizko telesno težo.‘ Krvodajalec je namreč lahko le zdrava oseba, ki je stara od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3. Ker pa nadomestki za kri ne obstajajo in je kri nenadomestljivo zdravilo, ki številnim rešuje življenja, je krvodajalstvo edina možnost, da se ljudem, ki potrebujejo kri, reši življenje. Zavedati se je treba, da v Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Tega se je dobro zavedal Marjan, ki je kri daroval, dokler je le lahko.
Kaj je afereza?
Z aferezo lahko krvodajalci darujejo posamezne komponente krvi, ki so namenjene za zdravljenje bolnikov s transfuzijo. Darovalcem lahko z aferezo odvzamejo tudi krvotvorne matične celice (KMC) iz periferne krvi in jih uporabljajo za zdravljenje s presaditvijo celic. Med afereze sodi tudi plazmafereza – postopek zbiranja plazme, pri katerem krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločijo plazmo in vrnejo krvne celice nazaj v krvni obtok, ki ga opravljajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Krvodajalcu odvzamejo 500 do 600 ml plazme. Postopek odvzema plazme traja približno pol ure. V primeru darovanja plazme po odvzemu polne krvi, mora od odvzema polne krvi preteči vsaj en mesec. Po odvzemu plazme pa se lahko polna kri ponovno daruje po preteku vsaj enega meseca. V enem letu lahko krvodajalec opravi do 24 odvzemov (do 15 litrov plazme). Zbiranje plazme je namenjeno izdelavi zdravil iz krvi za zdravljenje redkih bolezni (motenj strjevanja krvi in bolezni imunskih pomanjkljivosti). Z izdelavo zdravil iz krvi iz plazme, ki jo darujejo krvodajalci, je pri nas zagotovljena delna samooskrbo z zdravili iz krvi.
Trombocitafereza je postopek zbiranja trombocitov (krvnih ploščic), pri katerem krvodajalcu odvzamejo polno kri, izločimo trombocite, raztopljene v plazmi, ter vrnejo preostale krvne celice in plazmo v krvni obtok. Postopek odvzema trobmocitov traja približno eno uro. V krvi darovalca se odvzeti trombociti nadomestijo v nekaj urah. Ponoven odvzem lahko opravijo po enem mesecu.
Levkocitafereza je postopek zbiranja levkocitov (belih krvničk), pri katerem iz odvzete polne krvi izločijo levkocite, raztopljene v plazmi, ter vrnejo preostale krvne celice in plazmo v krvni obtok krvodajalca. Levkocitaferezo lahko naravnajo na zbiranje določene vrste belih krvničk, granulocitov, limfocitov ali enojedrnih celic, ki so vir KMC. Eritrocitafereza je postopek zbiranja eritrocitov (rdečih krvničk), pri katerem krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločimo eritrocite ter vrnemo preostale krvne celice in plazmo v krvni obtok.
Kdo lahko daruje komponente krvi z aferezo?
Komponente krvi lahko z aferezo darujejo zdravi, polnoletni krvodajalci, ki so vsaj enkrat darovali kri, ne da bi nastali neželeni zapleti, oz. darovalci, ki so se prijavili za prostovoljne darovalce KMC. Pri tem morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za darovalce polne krvi. Zaradi posebnosti afereznega postopka načrtujemo datum in uro njegovega izvajanja vnaprej. Pred odvzemom krvodajalec prejme v branje informacijski material o afereznem odvzemu in izpolni medicinski vprašalnik. Nato zdravnik odloči o njegovi ustreznosti za odvzem z aferezo. Za dostop do žile se uporablja sistem z eno ali dvema iglama. Postopek traja od pol ure (plazmafereza) do 90 minut (trombocitafereza).
Kaj se dogaja z odvzeto krvjo?
Odvzeto enoto polne krvi ločijo – predelajo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente. To naredijo s pomočjo fizikalnih metod, na primer s centrifugiranjem, filtriranjem in podobnim. Iz vrečke polne krvi pripravijo eritrocite, trombocite in svežo zmrznjeno plazmo.
Vsaka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje: Eritrocite ali rdeče krvne celice hranijo do 42 dni pri temperaturi 4°C ± 2°C; Trombocite ali krvne ploščice (patogensko inaktivirane) hranijo do 7 dni pri 22°C ± 2°C; Plazmo globoko zamrznejo in hranijo do treh let pod –25°C.
Med postopki predelave potekajo postopki določitve krvne skupine. Tako vsaki odvzeti enoti krvi določijo antigene krvne skupine AB0, RhD in Kell. Pri vsakem krvodajalcu ob prvih dveh odvzemih opravijo razširjeno testiranje tudi na druge antigene sistema Rh (C, c, E, e …). Istočasno poteka tudi presejalno testiranje krvi na označevalce okužb, ki se prenašajo s krvjo (HIV, virus hepatitisa B in C ter sifilis, v obdobju aktivnosti komarjev lahko tudi na virus Zahodnega Nila). V primeru nepričakovanih rezultatov preiskav o njih krvodajalca zaupno obvestijo, kri pa izločijo iz uporabe.
Kje lahko darujemo kri?
Na odvzem krvi lahko pridete v okviru rednih krvodajalskih akcij ali v delovnem ćasu transfuzijske službe. Tam vam bodo najprej opravili zdravniški pregled, na podlagi katerega se bodo odločili, ali ste sploh primerni za darovanje, saj bi v nasprotnem primeru lahko škodili tako sebi kot prejemniku krvi. V prostoru za odvzem krvi se boste tako namestili v udoben stol, medicinska sestra pa vam bo skrbno očistila predel na koži, kjer vas bo zbodla z iglo. Čeprav je vbod nekoliko neprijeten, pa ni boleč, saj se v nasprotnem primeru za darovanje ne bi odločalo kar okoli 80 milijonov ljudi. Kri se nato zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki kasneje omogočajo njeno predelavo v komponente. Ves material, ki se pri odvzemu uporablja, je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri odvzemu krvi ni možnosti okužbe dajalca. Krvodajalcu se običajno odvzame 450 ml krvi oziroma največ 13 % celokupnega volumna krvi. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oziroma njegovega počutja; omogoča pa nadaljnjo predelavo krvi na komponente, tako da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre. Po odvzemu vam v jedilnici postrežejo s prigrizkom in osvežilnimi pijačami. Odvzeta kri predstavlja le del rezerve, ki jo imajo zdravi ljudje, in večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi. Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob odvzemu krvi ali po njem slabo počutijo. Vse slabosti so le kratkotrajnega značaja in ne vplivajo na zdravstveno stanje krvodajalca. Pomemben je le individualni čas prilagoditve na odvzem krvi.
Kako hitro nadomestimo izgubo krvi?
Že med samim odvzemom krvi pride do prerazporeditve krvi v krvnem obtoku, zato krvni pritisk ne pade. V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira s prehodom tekočine iz tkiv v žile. V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Plazemske beljakovine se obnovijo v nekaj dneh, krvne celice pa se obnovijo deloma takoj s sproščanjem iz notranjih zalog in deloma s pospešenim nastajanjem novih celic v kostnem mozgu. Krvne ploščice se tako nadomestijo v nekaj dneh, rdeče krvne celice pa v dveh do treh tednih. Najdlje se pri rednem dajanju krvi (večkrat letno) obnavljajo zaloge železa. Prav zaradi tega dajanje krvi ne sme biti pogosteje kot vsake 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.
Kaj se zgodi, če so testi pozitivni za kakšno bolezen?
Vso kri testirajo za različne bolezni, kot so hepatitis B in C, aids, sifilis in druge bolezni, da ne bi prišlo do okužbe bolnika s krvjo darovalca. Če so testi pozitvni za katero od teh bolezni, pa transfuzijska služba krvodajalca zaupno obvesti in/ali ga po potrebi pokliče na odvzem vzorca krvi za ponovitev testiranja.
Katera krvna skupina je najbolj zaželena?
Ker pri transfuziji krvi bolniku praviloma dajejo kri njegove krvne skupine, je pomembno, da imajo zalogo krvi vseh krvnih skupin. Kadar to ni možno, se odločijo za zamenjavo krvne skupine in je v tem primeru najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvne celice in AB za krvno plazmo, saj ju lahko dajo bolniku katere koli krvne skupine. V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 % ljudi, O 38 %, B 15 % in AB 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev.
Ali krvodajalcem pripada prosti dan in kako ga uveljaviti?
Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati januarja 2003, določa, „da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.“ To pomeni, da krvodajalcem pripada en prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato mora delodajalec v ta namen Zavodu za zdravstveno zavarovanje predložiti potrdilo o darovanju krvi in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače.
