V Sloveniji vse leto pridelujemo kakovostno sadje iz bližine, zato imamo lahko vse leto na dosegu roke domačo zalogo vitaminov. Slovenski sadjarji namreč pridelujejo tako pečkato sadje, kot so jabolka in hruške, kot tudi koščičasto, denimo breskve in češnje. Na voljo so tudi lokalni orehi, lešniki in mandlji, jagodičje, kot so jagode in borovnice, pa tudi mediteranske sadne vrste, kot sta kaki in figa. Preberite tudi, kdaj zori katera vrsta sadja.
Izbira lokalnega slovenskega sadja, ki ne prepotuje dolgih razdalj in je obrano v optimalnem času zrelosti, je torej bogata in omogoča, da lahko vse leto uživamo sezonsko sadje slovenskih pridelovalcev. Spoznajte v Sloveniji pridelano sadje in kdaj ga najdete na trgovskih policah.
Slovenska jabolka lahko uživamo skozi vse leto
Kdaj nam je torej na voljo katero sadje? Najbolj razširjena vrsta sadja v Sloveniji je jabolko, ki ga lahko uživamo skozi vse leto. Hruške, orehi, lešniki in mandeljni so na razpolago v vseh letnih časih, razen v poletnih mesecih. Takrat prevladujejo sadne vrste s koščicami, kot so češnje, breskve ali slive ter jagodičje. Konec poletja lahko uživamo v figah, jeseni v kostanjih, do konca leta pa je na voljo svež kaki.
Pester izbor slovenskega sadja
Kljub razmeroma majhni površini slovenskih sadovnjakov lahko uživamo v pestri ponudbi sadnih vrst. Podnebje in tla v Sloveniji sta namreč ugodna za pridelavo jabolk, hrušk, češenj, breskev, oreha, lešnikov, aronije, jagod, kakijev, marelic, sliv, borovnic, malin in grozdja. V nekaterih nasadih slovenskih pridelovalcev lahko najdete celo redkejše, nekaterim manj poznane sadne vrste, kot so mandarinovec, dren, kosmulj, skorš, brusnica, šipek, ameriška brusnica, šmarna hrušica, kutina, azijska hruška (nashi), granatno jabolko, nešplja, žižola, feijoa, nektarina, višnja, japonska nešplja, kivi, mandelj, ameriški oreh (pekan), kostanj, bezeg, smokva, asimina, rakitovec, robida, ribez, murva, goji jagoda, limonovec, grenivka in pomarančevec.
Sadje je del uravnotežene prehrane
Sadje ima skupaj z zelenjavo pomembno vlogo v prehrani ljudi, poudarjajo strokovnjaki. Ob tem opozarjajo na zmerno uživanje. Po priporočilih stroke naj bi vsak dan zaužili od 450 do 600 gramov sadja in zelenjave skupaj, količino pa naj bi razporedili skozi več dnevnih obrokov. Uživanje sadja in zelenjave je pomemben del raznovrstne in uravnotežene prehrane.
Pestra prehrana tudi pomeni uživanje različnega sadja. A pozor, sadje je najbolj kakovostno, ko je sveže obrano. Večina sadnih vrst po obiranju ne prenaša dobro daljšega skladiščenja in jih je mogoče uživati le kratek čas. Za druge sadne vrste je značilno, da jih z ustreznimi postopki lahko skladiščimo tudi daljše obdobje in pri tem ne izgubljajo na kakovosti. Tako imamo slovenska jabolka na razpolago čez celo leto. Njihova kakovost je enaka, če jih uživamo jeseni ali spomladi, zato so jabolka odličen vir za zdravje koristnih snovi preko zime. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času je zaželeno, da v prehrano vključimo sadje, ki takrat zori in je bogato z antioksidanti. (Naša super hrana)
