Velikonočne jedi so blagoslavljali po 12 vaških kapelicah in križih ter petkrat v župnijski cerkvi
Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh. Med mnogimi vernimi vaščani, kar je zelo pohvalno, ostaja stara navada, da se ohranja blagoslov velikonočnih jedil ob vaških verskih znamenjih. Letos sta tako opravljala blagoslov velikonočnih jedil pri vaških sakralnih znamenji duhovni pomočnik v župniji sv. Petra Gornja Radgona Stane Nežič in s škofovim pooblastilom pripravnik za stalni diakonat Klemen Valner, ter v župnijski cerkvi župnik Franc Hozjan
Eden izmed takšnih blagoslovov velikonočnih jedil je bil tokrat zabeležen v Orehovcih, pri Bračičevi kapeli, kjer je blagoslov opravil duhovni pomočnik Stane. Tukaj se vsako leto na Veliko soboto zbere pri Marijini kapelici veliko krajanov iz vasi Orehovci, Orehovskega Vrha, Ptujske Ceste ter dela Črešnjevcev. Duhovnik Stane je v besedah, ki jih je povedal ob blagoslovu razložil pomen in simboliko jedi, ki se prinašajo k blagoslovu. K blagoslovu se prinašajo jedi; skrbno izbrano in najboljše meso, ki ga pripravijo gospodinje, kar simbolizira Jezusa Kristusa, pravo velikonočno jagnje, pobarvane jajčka »pisanke«, kot jih imenujejo v teh krajih, ki simbolizirajo Jezusove rane ali kapljice krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu je namreč skrita, moč in energija za nastanek novega življenja. Jajčna lupina pomeni tudi trdnost ali skala, ki se prevečkrat gradi med ljudmi in razdvaja dobroto, spoštovanje in temeljne moralne vrednote človeštva. Le medčloveška ljubezen je tista, ki daje moč in odvali še tako trdno skalovje, je moč nad zlom kot ga ponazarja vstali Kristus. Korenina hrena nas spominja na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na
Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Potica oz. kruh je znamenje božje dobrote in človekovega dela. Nekoč so bile potice bolj okrogle kakor danes, zato lahko ponazarjajo tudi Kristusovo krono. Blagoslovljena hrana se zaužije na velikonočno nedeljsko jutro v krogu družine, simbol veselja zmage dobrega nad zlom. Velikonočni prazniki so prazniki osebne vere, v kateri se kažeta odprtost in strpnost do drugih, drugače mislečih, ki pa kljub temu občudujejo tradicijo in katoliško vero, ki se izkazuje in potrjuje v teh tradicionalnih običajih. Prav to dokazujejo v teh prazničnem trodnevju polne obiskovane cerkve ljudi, ki odražajo svojo miselnost in pripadnost krščanskemu nauku. Tako se ohranja, kar se prejme od dobrih staršev, in daje naprej otrokom, vnukom in njihovim prijateljem. Tudi v tem sta lepota in smisel največjega krščanskega praznika. (M.S.)
Bili smo pri blagoslovu jedil pri Bračičevi kapeli v Orehovcih (Foto: Marjan Slavič)