V teh aprilskih večinoma toplih dneh se nekako vse vrti okrog praznovanja najpomembnejšega krščanskega praznika Velike noči, pa ne samo med verniki praktično vseh krščanskih veroizpovedi. Zanimivo je, da katoličani in pravoslavni verniki veliko noč letos praznujejo hkrati, jutri v nedeljo, 20. aprila, kar je redkost. Vsi kristjani praznujejo veliko noč prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, a ker pravoslavni verniki uporabljajo julijanski koledar, katoličani pa gregorijanskega, največji krščanski praznik v obeh cerkvah le redko sovpade na isti dan. Velika noč je v nasprotju z božičem premičen praznik. Na nicejskem koncilu pred natanko 1700 leti so sklenili, da bodo vsi kristjani vstajenje Jezusa Kristusa praznovali na isti dan, in sicer prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni v letu.
Na pobudo papeža Gregorja XIII. je katoliška cerkev leta 1582 uvedla gregorijanski koledar, da bi popravili napake pri računanju časa v julijanskem koledarju. Po tem koledarju se ravnajo rimskokatoliška in evangeličanske cerkve, medtem ko so pravoslavne, vzhodnokrščanske in bizantinske cerkve obdržale julijanski koledar. Ker se pomlad po julijanskem koledarju ne začne 20. ali 21. marca, temveč 13 dni pozneje kot po gregorijanskem koledarju, poleg tega po pravoslavnem izročilu velikonočnega tedna nikoli ne praznujejo marca in nikoli pred judovsko pasho, velikonočna nedelja v obeh cerkvah le redko pade na isti dan. Nazadnje je datum velike noči sovpadel 16. aprila 2017, naslednjič pa bo 16. aprila 2028. Včasih pa je razlika tudi več tednov. Tako je bilo denimo lani, ko so katoličani in protestanti veliko noč praznovali 31. marca, pravoslavni verniki pa 5. maja.
Poseben primer je Ukrajina, kjer v tamkajšnji pravoslavni cerkvi božič praznujejo 25. decembra, tako kot Zahod, veliko noč pa še vedno obeležujejo po julijanskem koledarju, tako kot ostale pravoslavne cerkve. Obstajajo tudi prizadevanja, da bi krščanske cerkve praznik Kristusovega vstajenja vedno praznovale skupaj. Ekumenski svet cerkva, najvišji organ ekumenskega gibanja, ki povezuje vse krščanske cerkve, je to predlagal v nedavno objavljenih velikonočnem sporočilu in posebni publikaciji. Kot so poudarili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, bi bilo to jasno znamenje sprave in konkreten izraz edinosti, za katero je Kristus molil. Za skupen datum velike noči za vse krščanske cerkve se zavzema tudi ekumenska pobuda Pasqua together, zagovarja pa ga tudi papež Frančišek. „Velika noč ni nastala zaradi koledarja. Velika noč pripada Kristusu,“ je vrhovni poglavar katoliške cerkve poudaril lani ob srečanju s predstavniki pobude.
Sicer pa, za kristjane po vsem svetu se je predvčerajšnjim, z velikim četrtkom začelo osrednje dogajanje ob letošnji veliki noči, ki bo vrhunec doseglo jutri, v nedeljo. V četrtek dopoldne so v cerkvah potekale krizmene maše, zvečer pa maše, na katerih so se spomnili Jezusove zadnje večerje. Zvečer se je končal 40-dnevni post in začel petkov strogi post. Pri krizmenih mašah so škofje posvetili sveto olje, ki ga čez leto uporabljajo ob različnih priložnostih, kot so krsti, birme, mašniško posvečenje in podobno, duhovniki pa do obnovili svoje duhovniške obljube. Pri večernih mašah so se spomnili Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije. Opravili so obred umivanja nog, pri katerem škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge. S tem posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.
Pri evangeličanih na ta dan ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Pri pravoslavnih vernikih pa so na veliki četrtek dopoldne potekale liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev. V Katoliški cerkvi se je v četrtek zvečer zaključil 40-dnevni post, ki se je začel na pepelnico, začel pa se je petkov strogi post, ko verniki naj ne bi uživali mesa, do sitega pa naj bi se najedli le enkrat v dnevu. Namen petkovega strogega posta sicer prvenstveno ni v odpovedi hrani, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter večji povezanosti z Bogom, poudarjajo na Slovenski škofovski konferenci.
